Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v (67.886-67.910)
- ptíčar -ja m (ȋ) 1. kdor lovi ali prodaja ptiče: ptičarji so nastavljali zanke 2. srednje velik lovski pes rjavkaste barve s prisekanim repom: gojiti ptičarje / nemški ptičar / pes ptičar // lov. pes, ki tiho obstane, ko najde divjad: goniči, jamarji in ptičarji ♪
- ptíčarica -e ž (ȋ) lov. puška z daljšim dometom šiber, zlasti za streljanje ptičev: streljati s ptičarico / puška ptičarica ♪
- ptíček -čka m (ȋ) manjšalnica od ptič: ptički so skakali z veje na vejo; pozimi so otroci skrbeli za prezeble ptičke; jé kot ptiček zelo malo; živi kot ptiček na veji svobodno, brezskrbno / gnezdo s ptički ● ekspr. obkolili so hišo, toda ptiček jim je ušel človek, ki so ga lovili; tat; ekspr. še tak ptiček se enkrat ujame še tako iznajdljivega, prebrisanega človeka odkrijejo, ujamejo ◊ gastr. telečji ptički majhni nadevani in zviti telečji zrezki ali podolgovati koščki ♪
- ptíčica -e ž (ȋ) manjšalnica od ptica: ptičice so odletele, prepevale / to dekle ti je ptičica, ne boš je presenetil ● ekspr. lahkoživa, vesela ptičica lahkoživa, vesela ženska; ekspr. nočna ptičica vlačuga, prostitutka ♪
- ptíčjak tudi ptíčjek -a m (ȋ) ptičji iztrebek: očistiti žleb ptičjakov ♪
- ptíčji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na ptiče ali ptice: ptičje kosti; ptičje gnezdo; zbudilo ga je ptičje petje / ptičja krma; ptičje strašilo / ekspr. človek s ptičjim obrazom z majhnim obrazom, naprej potisnjenimi usti in izrazitim, koničastim nosom; ptičja hišica zabojček, prirejen za gnezdenje ptic; krmilnica za ptice; ptičja kletka manjša priprava s stranicami iz kovinskih, lesenih palic za ptice ● nar. ptičji lim evropsko ohmelje; ekspr. biti ptičje pameti neinteligenten; ekspr. samo ptičjega mleka jim še manjka vsega imajo (v izobilju), kar si poželijo ◊ bot. ptičja dresen rastlina z deloma plazečimi se, deloma pokončnimi stebli in drobnimi cveti v socvetju, Polygonum aviculare; ptičji kljunček enoletni plevel z rumenimi cveti, Thymelaea passerina; ptičje mleko rastlina s črtalastimi pritličnimi listi in belimi cveti v grozdih ali češuljah, Ornithogalum; geom. ptičja
perspektiva perspektiva od zgoraj ♪
- ptíčka -e ž (ȋ) ženska oblika od ptiček: otroci so lačnim ptičkam naredili hišico; prepevala je kot ptička ● ekspr. to ti je ptička je iznajdljiva, prebrisana; ekspr. nočna, poulična ptička vlačuga, prostitutka ♪
- ptíčnica -e ž (ȋ) ptičja kletka: v ptičnici na steni je pel kanarček // tej podobna kletka za lovljenje ptičev: nastaviti ptičnico ♪
- ptoleméjski -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na egiptovske kralje Ptolemejce: ptolemejska vladavina 2. nanašajoč se na astronoma, matematika Ptolemeja: ptolemejska razlaga vesolja ♪
- ptt in PTT [peteté] ž neskl., tudi ptt ptt-ja in PTT PTT-ja m (ẹ̑) kratica pošta, telegraf, telefon: razvoj naše ptt / pog. biti v službi pri ptt / PTT Maribor; neskl. pril.: ptt promet; ptt storitve ♪
- pub -a [páb] m (ȃ) zlasti v angleškem okolju pivnica: vsak večer je hodil v pub ♪
- púbek -bka m (ȗ) knjiž., redko brezrepa dvoživka z rumeno lisastim trebuhom in bradavičasto kožo na hrbtu; urh ♪
- pubertéta -e ž (ẹ̑) ped. doba človekovega razvoja med otroštvom in mladostno dobo: dozorevanje v puberteti / biti v puberteti; pren., publ. gibanje je svojo puberteto že preživelo ♪
- pubertéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na puberteto: pubertetne težave / pubertetna doba pubertétno prisl.: pubertetno občutljiv ♪
- pubertétnica -e ž (ẹ̑) 1. ped. ženska v dobi med otroštvom in mladostno dobo: težave pubertetnic in pubertetnikov 2. ekspr. nedoraslo dekle: pri teh letih, pa se še zanima za pubertetnice ♪
- pubertétnik -a m (ẹ̑) 1. ped. moški v dobi med otroštvom in mladostno dobo: duševnost pubertetnikov 2. ekspr. nedorasel fant: pubertetniki me ne bodo učili; vede se kot kak pubertetnik ♪
- púbič -a m (ȗ) zool. brezrepa dvoživka z rumeno lisastim trebuhom in bradavičasto kožo na hrbtu; urh: opazovati pubiče v mlaki ♪
- publicíranje -a s (ȋ) glagolnik od publicirati: publiciranje znanstvenih razprav ♪
- publicírati -am dov. in nedov. (ȋ) narediti, povzročiti, da kaj izide v časopisu, knjigi, objaviti: publicirati članke, stara besedila / publ. časopisi so ta dogodek močno publicirali so o njem veliko pisali publicíran -a -o: članek je publiciran na prvi strani časopisa ♪
- publicíst -a m (ȋ) kdor ustvarja besedila, dela, katerih namen je obveščati, seznanjati javnost s čim, navadno v časopisju, na radiu, televiziji: izšla je knjiga znanega pisatelja in publicista / politični publicist ♪
- publicístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na publiciste ali publicistiko: publicistična in leposlovna dela / publicistični jezik, stil / publicistična kritika publicístično prisl.: publicistično se izražati ♪
- publicístika -e ž (í) dejavnost, katere namen je obveščati, seznanjati javnost s čim, navadno v časopisju, na radiu, televiziji: ukvarjati se s publicistiko; leposlovje in publicistika / knjižna, kulturna, politična, znanstvena publicistika; revialna publicistika // besedila, dela te dejavnosti: zbrati in izdati publicistiko koga; poznati marksistično publicistiko o narodnem vprašanju ♪
- publicitéta -e ž (ẹ̑) dejstvo, da se v časopisju, na radiu, televiziji (veliko) piše, govori o čem: skrbeti za publiciteto; obisk predsednika je bil deležen velike publicitete / publ. dogodek je dobil široko, veliko publiciteto o njem se je v časopisih, na radiu, televiziji veliko pisalo, govorilo ♪
- publicízem -zma m (ȋ) lingv. za publicistiko tipično jezikovno sredstvo: publicizmi v besedilu; publicizmi in barbarizmi ♪
- públika -e ž (ú) občinstvo: publika zapušča dvorano; ploskanje, žvižganje publike / premierska publika / s svojo zadnjo knjigo pri publiki ni imel uspeha; filmska, gledališka, koncertna publika ♪
67.761 67.786 67.811 67.836 67.861 67.886 67.911 67.936 67.961 67.986