Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (67.786-67.810)


  1.      prtíček  -čka m (ȋ) manjši okrasni izdelek iz blaga, sukanca zlasti za na pohištvo: vesti prtiček; kvačkani prtički / namizni prtički // manjši tekstilni ali papirnati izdelek zlasti za brisanje ust, rok pri jedi: razgrniti, zložiti prtiček; obrisati si roke v prtiček / brisati kozarce s prtičkom / pristopil je natakar s prtičkom čez roko ♦ rel. mašni prtiček s katerim se pri maši obriše kelih ♪
  2.      pŕtiti  -im nedov. (ŕ r̄) 1. star. nalagati na hrbet: vojaki prtijo nahrbtnike 2. ekspr. delati, da je kdo dolžen opravljati kaj: prtiti komu delo, dolžnosti / prtiti komu nove davke 3. ekspr. pripisovati, prisojati: prtiti komu najslabše lastnosti ● zastar. prtil se je s seštevanjem trudil, mučil ♪
  3.      prtíti  in pŕtiti -im nedov. (ȋ ŕ) alp. gaziti (sneg): prtiti sneg / prtiti gaz ♪
  4.      prtljága  -e ž (ȃ) kovčki, torbe z osebnimi stvarmi za potovanje: nesti, odložiti prtljago; zložiti prtljago v prtljažnik; prevoz prtljage; prostor, shramba za prtljago / osebna, ročna prtljaga / pripravljati prtljago dajati, zlagati osebne stvari za potovanje v kovčke, torbe ♪
  5.      prtljážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prtljago: prtljažni prostor v avtomobilu / prtljažni listek; prtljažni voziček ♪
  6.      prtljážnica  -e ž (ȃ) shramba za prtljago; garderoba: spraviti kovček v prtljažnico na postaji ● žel. potrdilo o prevzemu in predaji prtljage pri prevozu in o plačani voznini ♪
  7.      prtljážnik  -a m (ȃ) prostor za prtljago v avtomobilu, avtobusu: odpreti prtljažnik; vzeti kovček iz prtljažnika / prtljažnik avtomobila // priprava za prtljago na vozilu: namestiti prtljažnik na streho avtomobila; prtljažnik za moped / komaj je zložil prtljago na prtljažnik, se je vlak premaknil ♪
  8.      prúka  -e ž (ú) 1. nar. (cerkvena) klop: sedela je v pruki pred stranskim oltarjem 2. zastar. brod: prevažati ljudi s pruko ♪
  9.      prunéla  -e ž (ẹ̑) nav. mn., agr. olupljena, posušena in sploščena sliva brez koščice: izdelovati, pripravljati prunele ♪
  10.      prúsa  -e ž (ū) star. konj, ki pri teku istočasno premika nogi leve oziroma desne strani; kljusač: gospa je jahala na beli prusi ♪
  11.      prúsec  -sca m (ȗ) star. konj, ki pri teku istočasno premika nogi leve oziroma desne strani; kljusač: sedel je na mogočnem pruscu ♪
  12.      prúski  -a -o prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na Pruse ali Prusijo: pruski militarizem; pruska miselnost / ekspr. pruski junker / ekspr. pruska disciplina zelo stroga disciplina 2. nestrok., v zvezi pruska kislina zelo strupena kislina, z vonjem po grenkih mandeljnih, strok. cianovodikova kislina ♪
  13.      prúsnik  -a m (ȗ) star. prosnik: prusnik in druge ptice pevke ♪
  14.      pržína  -e ž (í) zastar. droben grušč: hudournik je nanesel veliko pržine ♪
  15.      pržón  -a m (ọ̑) nar. zahodno zapor, ječa: dve leti je bil v pržonu ♪
  16.      psálm  -a m (ȃ) vsaka od sto petdesetih pesmi, ki sestavljajo enoto svetega pisma: brati, peti psalme / spokorni, zahvalni psalmi / Knjiga psalmov ◊ muz. skladba za to pesem ♪
  17.      psalmíst  -a m (ȋ) pesnik psalmov: psalmist opeva lepoto mirnega življenja ♪
  18.      psalmodíja  -e ž (ȋ) rel. petje, recitiranje psalmov: poslušati psalmodijo; enolična psalmodija ♪
  19.      psálmski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na psalm: psalmski napev / psalmska knjiga ♪
  20.      psálter  -ja m (á) rel. knjiga psalmov: peti iz psalterja / prevesti psalter ♪
  21.      psaltêrij  -a m (é) 1. muz. antično in srednjeveško glasbilo, podobno citram: peti psalme ob spremljavi psalterija 2. rel. knjiga psalmov: samostan hrani star psalterij in antifonarij ♪
  22.      psár  -ja m (á) v nekaterih deželah kdor se poklicno ukvarja z vzrejo, vodenjem psov: grofov, veleposestnikov psar; psar in sokolar ♪
  23.      psárna  -e ž (ȃ) 1. knjiž. kraj, prostor za vzrejo psov: iz psarne se sliši lajanje 2. vet. podjetje za vzrejo rodovniških psov: imeti psarno; kupiti psa v znani psarni ♪
  24.      psè  pséta s (ȅ ẹ́) star. psiček, pes: pseta divje lajajo; še mleka nima, da bi ga dal psetu ♪
  25.      psíca  -e ž (í) 1. samica psa: psica se goni; pes in psica 2. nizko hudobna, zlobna, ničvredna ženska: s to psico se že leto dni ne menim / ta psica je že marsikateri ženi speljala moža vlačuga / kot psovka: govori, psica; psica nesramna ◊ etn. sodarski stol ♪

   67.661 67.686 67.711 67.736 67.761 67.786 67.811 67.836 67.861 67.886  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA