Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (676-700)



  1.      vekáč  -a m (á) nar. kdor (rad) joka: ta otrok je vekač
  2.      vékanje  tudi vekánje -a s (ẹ́; ) glagolnik od vekati: ne prenese vekanja; vekanje otrok / vekanje je utihnilo / zajčje vekanje
  3.      vekapebé  -ja m, tudi neskl. (ẹ̑) pog., kratica, v Sovjetski zvezi, od 1925 do 1952 Vsezvezna komunistična partija (boljševikov): zgodovina vekapebeja [VKP(b)]
  4.      vékarica  -e ž (ẹ̄) nižje pog. budilka: naviti vekarico / drdranje vekarice
  5.      vékati  -am nedov., tudi vekájte; tudi vekála (ẹ́) nar. (glasno) jokati: v sobi veka otrok; ob slovesu je vekala; vekal je kakor otrok močno, brez obvladovanja / vekala je za starimi časi žalovalalov. zajec veka se v stiski oglaša z joku podobnimi glasovi vekajóč -a -e: vekajoč otrok
  6.      vékav  -a -o in vekàv -áva -o prid. (ẹ́; á) nar. jokav: vekav otrok / govoriti z vekavim glasom
  7.      véko  -a s (ẹ̄) zastar. veka: utripati z veki; trepalnice na veku
  8.      vékomaj  prisl. (ẹ̄) 1. izraža, da obstaja kako dejanje, stanje brez začetka in brez konca: materija obstaja vekomaj / v krščanstvu Bog je vekomaj 2. izraža, da kako dejanje, stanje nima konca: nihče ne živi vekomaj / tako bo do vekomaj; to bo ostalo na vekomaj neznano / v krščanstvu: kdor veruje, vekomaj ne bo umrl; biti na vekomaj, za vekomaj pogubljen 3. ekspr., v zvezi z od izraža trajanje kakega dejstva, ki nima začetka: človek je živel od vekomaj / zemlja, od vekomaj do vekomaj naša mati // izraža trajanje kakega dejanja, dogodka, kolikor daleč sega človeški spomin: tega se človeštvo vekomaj boji / tako ravna oblast od vekomaj 4. izraža, da kako dejanje, dogajanje traja časovno neomejeno brez prekinitve: narava se vekomaj spreminja; v pravljicah tam je vekomaj pomlad 5. ekspr. izraža trajanje kakega dejanja, stanja do konca življenja, obstajanja koga: vekomaj sta si ostala zvesta; dogodka se bom spominjal vekomaj / biti dolžnik komu na vekomaj, za vekomaj // v zvezi z na, za izraža, da se kako stanje v času po uresničitvi določenega dejanja ne ponovi: država je to ozemlje izgubila za vekomaj; za vekomaj se posloviti od šole / zbogom za vekomaj / sonce svobode nam ne ugasne na vekomaj; sam.: naj se ta trenutek raztegne v vekomaj
  9.      vekotrájen  -jna -o prid. (ā) star. večen: vekotrajna snov / vekotrajna načela
  10.      vekovéčen  -čna -o prid. (ẹ̄) star. večen: vekovečna ljubezen / vekovečna načela / vekovečen sovražnik
  11.      vékoven  in vekóven -vna -o prid. (ẹ̑; ọ̄) zastar. 1. veke dolg, trajajoč: vekoven razvoj živalstva 2. večen: vekovni boj človeštva s smrtjo
  12.      vekovít  -a -o prid. () star. 1. veke dolg, trajajoč: vekovito izročilo 2. večen: vekovito bitje / vekovito življenje / negibne, vekovite gore / vekoviti zakoni sveta 3. ki ima zelo velik, trajen pomen, zlasti za napredek človeštva; epohalen: vekoviti dosežki; odkritje vekovite vrednosti
  13.      véktor  -ja m (ẹ́) fiz., mat. količina, določena z absolutno vrednostjo in smerjo: množenje, seštevanje vektorjev; vektor hitrosti; usmerjenost, velikost vektorja / komponenta vektorja projekcija vektorja na dano smer; paralelogram vektorjev paralelogram, s katerim sestavljamo vektorje ali razstavljamo vektorgeom. ničelni vektor z absolutno vrednostjo nič; radij vektor točke razdalja točke od pola ali od izhodišča koordinatnega sistema; psih. vektor sila, ki povzroča duševno gibanje
  14.      véktorski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na vektor: vektorska vsota / vektorski račun računanje z vektorji; vektorska funkcija funkcija, katere vrednost je vektor véktorsko prisl.: sile se vektorsko seštevajo
  15.      vél  -a [tudi ve] m (ẹ̑) zastar. tančica, pajčolan: obraz ji je zakrival gost, črn vel
  16.      vél  in vèl véla -o [ve] prid. (ẹ̄ ẹ́; ẹ́) 1. ki je zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubil trdnost, napetost, gladkost: vel list, šopek; rastline so vele / vela, nagubana jabolka // ki je zaradi pomanjkanja tekočine, slabe prehranjenosti izgubil napetost, gladkost: vela koža / ekspr.: vele prsi; vele roke starke 2. ekspr. ki je (v veliki meri) izgubil življenjsko moč: brezzob, vel mož 3. ekspr. ki je (v veliki meri) prenehal obstajati: vela lepota ● ekspr. odgovarjati z velim glasom neizrazitim, medlim; iron. vela lepotica lepotica, katere lepota je v veliki meri minila vélo prisl.: velo se upogibati; prim. veniti
  17.      velár  -a m () lingv. soglasnik, tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom; mehkonebnik: velari g, h, k
  18.      veláren  -rna -o prid. () lingv. tvorjen z zgornjim delom jezika in mehkim nebom; mehkoneben: velarna zapora / velarni l [ł] l, izgovorjen s središčno zaporo, ki jo napravi sprednja jezična ploskev na mehkem nebu, trdi l
  19.      vèlb  vélba m ( ẹ́) nižje pog. obok: sezidati velb; viseti pod velbom
  20.      velblód  -a m (ọ̑) afriško-azijska jezdna in tovorna žival z eno ali dvema grbama: jezditi na velblodu / karavana velblodov / velblod in velblodica ♦ zool. dvogrbi, enogrbi velblod
  21.      velblódar  -ja m (ọ̑) kdor goni, vodi velbloda: velblodarji so priganjali velblode
  22.      velblódica  -e ž (ọ̑) samica velbloda: pomolsti velblodico
  23.      velblódji  -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na velblode: velblodja dlaka; velblodje meso / velblodje dirke
  24.      vele... 1 ali vèle... prvi del zloženk () nanašajoč se na veliki: velejadro, velemolekula
  25.      vele... 2 ali vèle... prvi del zloženk () nanašajoč se na velik: veleblagovnica, veletovarnar; velelisten, velemesten

   551 576 601 626 651 676 701 726 751 776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA