Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (67.286-67.310)


  1.      prodúkt  -a m (ȗ) 1. proizvod: dati produktu dokončno obliko; cena, kakovost produkta / finalni, končni produkt / kmetijski produkti / publ. nekvalitetni literarni produkti 2. navadno s prilastkom kar nastane zlasti pri kakem kemičnem procesu: produkt gorenja, vrenja / glavni, stranski produkt 3. knjiž. rezultat, dosežek: te ideje so produkt sodobnega časa / njegove lastnosti so produkt okoliščin, v katerih je živel posledica 4. mat. število, ki se dobi pri množenju, zmnožek: izračunati produkt; produkt dveh števil ◊ biol. presnovni produkti; ekon. bruto produkt in brutoprodukt vrednost celotne proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; družbeni neto produkt v enem letu ustvarjena vrednost v kaki državi; neto produkt in netoprodukt na novo ustvarjena vrednost proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; presežni produkt ki ga delavec ustvari s presežnim delom; fiz. razcepni produkti izotopi, ki nastanejo pri cepitvi urana v jedrskem reaktorju ♪
  2.      prodúkten  -tna -o prid. (ȗ) ekon., v zvezi produktna borza ustanova za trgovanje z istovrstnimi proizvodi: prodaja kmetijskih pridelkov na produktni borzi ♪
  3.      proémij  -a m (ẹ́) lit. posebni, uvodni del zlasti epske pesnitve: interpretacija proemija ♪
  4.      profán  -a -o prid. (ȃ) knjiž. 1. posveten: delo ima profan značaj / profana umetnost 2. navaden, vsakdanji: profane potrebe / profano govorjenje nespodobno, neprimerno ♪
  5.      profanírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti, povzročiti, da kaj ni več vzvišeno: profanirati idejo; tudi lirika se je profanirala / profanirati slavno ime onečastiti ♪
  6.      profánost  -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost profanega: profanost prizora, snovi ♪
  7.      prófašístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je, se navdušuje za fašizem: profašistični voditelji / profašistična politika ♪
  8.      profesionálec  -lca m (ȃ) kdor se poklicno ukvarja s čim: postati profesionalec; število profesionalcev v tem športu; amaterji in profesionalci // ekspr. kdor strokovno, dobro opravlja kako delo: v tem je pravi profesionalec ♪
  9.      profesionálen  -lna -o prid. (ȃ) poklicen: profesionalni razvoj sodelavcev; profesionalne dolžnosti / profesionalna bolezen; profesionalna etika / profesionalni igralec; profesionalni in amaterski vozniki ♦ šol. profesionalna orientacija svetovanje, pomoč pri izbiri najustreznejšega poklica ♪
  10.      profesionalizácija  -e ž (á) knjiž. pojav, da postane kaj poklicno: profesionalizacija gledališča; profesionalizacija v športu ♪
  11.      profesionalízem  -zma m (ȋ) poklicno ukvarjanje s čim, poklicna dejavnost: profesionalizem v športu; profesionalizem in amaterizem // ekspr. strokovno, dobro opravljanje kakega dela: to je že pravi profesionalizem ♪
  12.      profesionalizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. delati, da postane kaj poklicno: profesionalizirati amaterske dejavnosti; nekateri športi se vse bolj profesionalizirajo ♪
  13.      profesionálka  -e ž (ȃ) ženska oblika od profesionalec: ta športnica je pred kratkim postala profesionalka / v tem je prava profesionalka ♪
  14.      profesionálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost profesionalnega: profesionalnost nastopa je očitna / doseči visoko profesionalnost ♪
  15.      profesioníst  -a m (ȋ) knjiž. profesionalec: biti profesionist / v tem je pravi profesionist ♪
  16.      profésor  -ja m (ẹ̑) kdor poučuje, predava na srednji, višji, visoki šoli in je za to posebej usposobljen: biti, postati profesor; profesor slovenščine; razpisati dela in naloge profesorja / izredni profesor univerzitetni predavatelj, za stopnjo nižji od rednega profesorja; redni profesor univerzitetni predavatelj najvišje stopnje; srednješolski, univerzitetni profesor / kot nagovor tovariš profesor; kot pristavek k imenu: profesor [prof.] Fran Ramovš; neskl. profesor Boršnikova // kdor je diplomiral na filozofski fakulteti ali drugi visoki šoli, ki izobražuje učitelje: diplomanti dobijo naslov profesorja; zaposlovanje profesorjev ♪
  17.      profésorica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od profesor: poslušati profesorico; profesorica slovenščine / redna profesorica / kot nagovor da, tovarišica profesorica; kot pristavek k imenu profesorica Hudales(ova) ♪
  18.      profesúra  -e ž (ȗ) naslov ali služba profesorja: dobiti, doseči profesuro; docentura in profesura / posvetiti se profesuri ♪
  19.      profíl  -a m (ȋ) 1. obris obraza, gledanega od strani: gledati, občudovati profil koga; prepoznati koga po profilu; ima lep, pravilen profil / grški profil pri katerem je nos v isti črti s čelom 2. v zvezi v profilu od strani: narisati koga v profilu; slikati se v profilu 3. oblika navadno prečnega prereza predmeta: določiti profil izdelka; aerodinamični profil letalskih kril; kvadratni, okrogli, trikotni profil // prečni prerez: narisati profil tal; oblika profila / prečni profil 4. teh. navadno kovinska palica z značilno obliko prečnega prereza: tega profila je zmanjkalo; izdelovati, prodajati profile; aluminijasti, jekleni profili; debeli, tanki profili; valjani, vlečeni profili; žica, pločevina in profili 5. knjiž., navadno s prilastkom bistvene lastnosti, značilnosti česa: ugotoviti sociološki profil tistega časa; politični profil države / duhovni, umetniški profil pisatelja ● poklic ozkega profila poklic manjše zahtevnostne stopnje, za katerega zadošča krajše strokovno izobraževanje; poklic širokega profila poklic večje zahtevnostne stopnje, za katerega je potrebno daljše strokovno izobraževanje ◊ avt. avtomobilske gume z globokim profilom globoko narezane gume; geol. geološki profil geološki presek; grad. svetlobni ali svobodni profil zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; metal. profil I in I profil katerega presek je podoben veliki tiskani črki I; profil U in U profil; ped. poklicni profil natančen opis dejavnosti, značilnih za določen poklic, ter telesnih in psihičnih lastnosti, potrebnih za uspešno opravljanje teh dejavnosti; psih. osebnostni profil grafični prikaz posameznikovih osebnostnih lastnosti; strojn. profil zoba pri zobniku; žel. nakladalni profil naprava, postavljena na tir, za ugotavljanje višine, širine naloženega tovora ♪
  20.      profilácija  -e ž (á) glagolnik od profilirati: profilacija stebrov / bogata, žlebasta profilacija / profilacija socialnih razmer ♪
  21.      profiláksa  -e ž (ȃ) knjiž. preprečevanje, preventiva: profilaksa zobne gnilobe, malarije / medicinska profilaksa / kriminalna profilaksa ♪
  22.      profiláktičen  -čna -o prid. (á) knjiž. preprečevalen, preventiven: profilaktični ukrepi / profilaktično cepljenje ♪
  23.      profílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na profil: profilna krivulja / profilna slika / profilna žica žica, ki nima okroglega profila; profilno rezilno orodje orodje, katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek / profilno jeklo ♪
  24.      profilírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. teh. razčlenjevati profil česa z zarezami, vzboklinami: profilirati brus ♦ arhit., um. profilirati portal; les. z lesom profilirati strop 2. publ. oblikovati, prikazovati bistvene značilnosti koga ali česa: igralec je jasno, ostro profiliral značaj glavne osebe / zaradi potreb gospodarstva je treba temeljiteje profilirati raziskovalne ustanove profilíran -a -o: profiliran steber, tram; globoko, žlebičasto profiliran; njegov lik je ostro, zanimivo profiliran ∙ profilirani gumijasti podplati z narezano gumo ♪
  25.      profít  -a m (ȋ) 1. v kapitalistični ekonomiki presežek izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno ceno, dobiček: profit raste, se veča; imeti, ustvariti profit; profit bankirja, kapitalista ♦ ekon. ekstra profit in ekstraprofit dodatni dobiček, ki nastane zaradi ugodnejših razmer, kot so normalne v panogi 2. pog. dobiček, korist: od tega ne boš imel nobenega profita; vedno misli le na profit ♪

   67.161 67.186 67.211 67.236 67.261 67.286 67.311 67.336 67.361 67.386  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA