Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (67.161-67.185)


  1.      priúhek  -hka m (ȗ) nav. mn., vet. kožna guba pri perutnini kot zunanji del sluhovoda: štajerke z belimi priuhki ♪
  2.      priúkati  -am dov. (ū) ukajoč priti: po cesti je nasproti priukal mlad mož ♪
  3.      priušésen  -sna -o prid. (ẹ̑) anat., v zvezi priušesna slinavka obušesna slinavka: vnetje priušesne slinavke ♪
  4.      priúšnik  -a m (ȗ) knjiž. prisluškovalec, vohun: imel je veliko priušnikov, ki so vohunili zanj ♪
  5.      prizadájati  -am nedov. (ȃ) redko prizadevati: prizadajati komu bolečine ♪
  6.      prizadejáti  -déjem dov., tudi prizadém; 2. mn. prizadéjete tudi prizadéste, 3. mn. tudi prizadejó; prizadéj in prizadèj; prizadejál (á ẹ̑) navadno kot nedoločnik in deležnik na -l 1. raba peša povzročiti poškodbe, okvare; prizadeti: mesto je potres zelo prizadejal 2. z oslabljenim pomenom narediti, da je kdo deležen tega, kar izraža samostalnik: prizadejati komu bolečino, žalost; prizadejati veliko krivico, škodo ● nar. otroci so ji precej prizadejali z njimi je imela veliko dela, skrbi prizadejáti si nedov., nar. prizadevati si: veliko si je prizadejal, da bi se oženil ♪
  7.      prizadéti  -dénem dov., prizadêni prizadeníte (ẹ́) 1. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: njegove besede so jo prizadele; vsaka krivica, smrt ga zelo prizadene; brezobzirno, neprijetno prizadeti; ekspr. prizadeti v živo zelo / branje te pesmi ga je prizadelo vznemirilo / čustveno prizadeti // povzročiti škodo, težave: ta kazen bo prizadela vse, ne samo krivca; povodenj je prizadela zlasti kmečko prebivalstvo; raznarodovalni pritisk je najbolj prizadel mlajšo generacijo / pomagati deželam, ki jih je vojna najbolj prizadela / duhovno, materialno prizadeti 2. povzročiti poškodbe, okvare: potres je prizadel zlasti neustrezno zgrajene stavbe; bombni napad je mesto zelo prizadel / ta bolezen lahko prizadene oči, srce; paraliza jo je zelo prizadela / mraz rastline prizadene 3. povzročiti, da je kaj v slabšem položaju, v nevarnosti: prizadeti interese, koristi koga; to bo prizadelo red in mir / kazen je prizadela njegov ponos / publ. ta ukrep je prizadel osebne dohodke zaradi tega ukrepa so se osebni dohodki znižali, zmanjšali 4. z oslabljenim pomenom narediti, da je kdo deležen tega, kar izraža samostalnik: prizadeti komu bolečino, žalost; prizadeti sitnosti, škodo; veliko hudega jim je prizadel // izraža, da je kdo deležen tega, kar določa osebek: dosti hudega ga je prizadelo v življenju; človeštvo so prizadele nadloge / te kraje pogosto prizadene potres v teh krajih je potres pogosten 5. nedov. in dov., redko tikati se, zadevati: ta predpis nas ne prizadene ● nar. otroci ji veliko prizadenejo z njimi ima veliko dela, skrbi; ekspr. ti stroški jih niso dosti prizadeli so jih lahko poravnali; star. očeta je prizadelo zadela ga je kap; ekspr. ni bilo fanta, ki mu ne bi prizadela srca ki se ne bi zaljubil vanjo prizadéti si nedov., nar. prizadevati si: veliko si prizadene, da bi se oženil; nobeden drug si za to ni toliko prizadel prizadét -a -o 1. deležnik od prizadeti: zdravljenje prizadetega organa; njegov ponos je bil prizadet; on je najmanj prizadet pri tem; pri potresu prizadete hiše; prizadeta krivica; pomoč prizadetemu prebivalstvu 2. ki ima kako, navadno prirojeno napako, okvaro: imeti prizadetega otroka; po nesreči je ostal prizadet; duševno, telesno prizadet; slušno prizadeti otroci; prisl.: prizadeto govoriti; dogodek opisuje zelo prizadeto; sam.: prizadeti tega ni vedel; pomoč prizadetim ♪
  8.      prizadétost  -i ž (ẹ̑) stanje prizadetega: skrivati prizadetost ob smrti prijatelja; globoka, navidezna prizadetost / velika čustvena prizadetost; pesnikova osebna prizadetost / brati pesem brez prizadetosti / prizadetost možganov je bila precejšnja / duševna, telesna prizadetost; govorna, slušna prizadetost ♪
  9.      prizajéti  -jámem dov., prizajêmi prizajemíte; prizajél; nam. prizajét in prizajèt (ẹ́ á) nar. začeti zajemati, jesti: sedli so za mizo in prizajeli ♪
  10.      prizanášanje  -a s (ȃ) glagolnik od prizanašati: prizanašanje prestopnikom; kaznoval ga je brez prizanašanja zelo, ostro / prizanašanje z delom / njeno prizanašanje ga je jezilo ♪
  11.      prizanášati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da kdo za prestopek, negativno dejanje ni kaznovan, ni deležen negativnih posledic: nikomur ne prizanaša; dolgo so mu prizanašali; otrokom za laž ni prizanašal 2. delati, da kdo ni deležen česa hudega, neprijetnega: kadar je bilo dosti dela, tudi otrokom niso prizanašali; prizanašati komu s težkim delom, s prehudimi nalogami / prizanašati s kaznijo; ekspr. ni mu prizanašala z očitki veliko mu je očitala / ekspr. prizanašaj svojemu zdravju pazi na svoje zdravje // ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da kdo ni deležen tega, kar določa osebek: bolezni mu niso prizanašale; trpljenje tudi njemu ni prizanašalo 3. imeti razumevajoč, strpen odnos do koga: ker je bila bolehna, so ji radi prizanašali; prizanašaj mu, saj vidiš, da ne zmore toliko / prizanašal je njeni slabosti ● ekspr. vojna jim ni prizanašala morali so veliko trpeti zaradi nje; ekspr. zima letos prizanaša je blaga ♪
  12.      prizanêsti  -nêsem dov., prizanésel prizanêsla (é) 1. narediti, da kdo za prestopek, negativno dejanje ni kaznovan, ni deležen negativnih posledic: prosila je zanj, naj mu prizanesejo; tudi tokrat so mu prizanesli; mati rada prizanese 2. narediti, da kdo ni deležen česa hudega, neprijetnega: nikomur niso prizanesli, vsi so morali težko delati; prizanesti komu s prehudimi skrbmi / ekspr. prizanesi mi s hvalo ne hvali me, z obiskom ne obišči me // ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da kdo ni deležen tega, kar določa osebek: epidemija jim je prizanesla; lakota tudi njemu ni prizanesla / požari temu področju niso prizanesli so se na njem pojavljali 3. imeti razumevajoč, strpen odnos do koga: zaljubljena sta, prizanesi jima; neprištevnim je treba prizanesti ● ekspr. mraz je to zimo prizanesel ni bil hud; ekspr. vojna tudi njim ni prizanesla tudi oni so trpeli zaradi nje; ekspr. vreme jim je prizaneslo je bilo zanje ugodno prizanesèn tudi prizanešèn -êna -o: nič nam ni bilo prizaneseno; želijo si, da bi jim bilo za napake prizaneseno; otrokoma je bilo prizaneseno s kaznijo ♪
  13.      prizdéti se  -ím se dov., prizdì se (ẹ́ í) nav. 3. os., nar. zahodno zazdeti se: prizdelo se mu je, da je nekdo potrkal na vrata ♪
  14.      prizéhati  -am dov. (ẹ́) zehajoč priti: prizehati iz spalnice ♪
  15.      prizêmeljski  tudi prizémeljski -a -o [mǝl] prid. (ē; ẹ̑) ki je, se nahaja pri zemlji, zemeljski površini: prizemeljske zračne plasti / prizemeljski prostori gradu ♪
  16.      prizémen  -mna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je, se nahaja pri zemlji, zemeljski površini: prizemne zračne plasti / prizemna temperatura, vlaga / prizemni let ptic 2. nanašajoč se na prizemlje 1: prizemna in kletna okna / prizemno stanovanje ♪
  17.      prizémlje  tudi prizêmlje -a s (ẹ̑; ȇ) 1. del stavbe, dostopen neposredno z zemljišča pred njim, navadno delno ali v celoti pod nivojem zemeljske površine: stanovati v prizemlju 2. astr. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najmanj oddaljena od Zemlje: tir s prizemljem v veliki višini ♪
  18.      prízemski  -a -o [zǝm] prid. (ȋ) nanašajoč se na prizmo: prizemska oblika ♦ fiz. prizemski daljnogled daljnogled, v katerem se s prizmami obrne slika predmeta, da postane pokončna ♪
  19.      prizíbati  tudi prizibáti -ljem in -am, in prizíbati -ljem in -am dov. (í á í; í) nav. ekspr. zibaje pripeljati: ladja jih je prizibala na otok prizíbati se tudi prizibáti se, in prizíbati se zibaje se priti: pijan se je prizibal iz gostilne; mimo okna se je prizibala ženska postava / po cesti se je prizibal težek voz je pripeljal ♪
  20.      prizídati  tudi prizidáti -am dov. (í á í) dodatno, zraven česa sezidati: hiši so prizidali garažo prizídan -a -o: prizidana telovadnica ♪
  21.      prizídek  -dka m (ȋ) prizidani del stavbe: delati prizidek; imeti sobo v prizidku; nov, še neometan prizidek // redko spodnji, navadno ojačeni del zidu; podzidek: sedeli so na prizidku in se pogovarjali ♪
  22.      prízma  -e ž (ȋ) 1. geom. telo, ki ga omejujeta dva vzporedna, skladna mnogokotnika in plašč: izračunati prostornino prizme; višina prizme / četverostrana prizma; kvadratna prizma ki ima za osnovno ploskev kvadrat; pokončna prizma katere stranske ploskve stojijo pravokotno na osnovno ploskev; pravilna prizma ki ima za osnovno ploskev pravilni mnogokotnik ♦ fiz. (optična) prizma iz stekla ali druge prozorne snovi, ki se uporablja za lom ali razklon svetlobe 2. publ., s prilastkom način, izhodišče: prizma takratnega gledanja ne ustreza tej umetniški podobi / pogledati stvari skozi objektivno prizmo objektivno; ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa po današnjem okusu ♪
  23.      prízmast  -a -o prid. (ȋ) prizmatičen: bombaž so stiskali v prizmaste bale ♪
  24.      prizmína  -e ž (í) min. vsaka od ploskev plašča prizmatičnega kristala ♪
  25.      prizmírati  -am nedov. in dov. (ȋ) les. z žaganjem obdelovati v obliki prizme z največjimi možnimi ploskvami: prizmirati hlod ♪

   67.036 67.061 67.086 67.111 67.136 67.161 67.186 67.211 67.236 67.261  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA