Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (67.061-67.085)



  1.      priščnják  -a m (á) nav. mn., zool. hrošči, ki imajo v krvi strup, povzročujoč mehurjasto vnetje kože, Meloidae: priščnjaki in pahljačniki
  2.      prišépati  -am dov. (ẹ̄) šepajoč priti: zaradi poškodovane noge je težko prišepal domov / pes je prišepal za njim
  3.      prišepetáti  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) šepetaje reči, povedati komu kaj, zlasti česar ta ne ve: prišepetala mu je odgovor // ekspr. reči, povedati zlasti skrivaj: ob neki priložnosti mi je to prišepetala / v pismu je skušal prišepetati, da to potovanje ni potrebno prikrito povedati
  4.      prišépniti  -em, tudi prišepníti in prišépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ẹ́ ẹ̑) šepetaje reči, povedati komu kaj, zlasti česar ta ne ve: nekaj mu je prišepnila; čakal te bom, je prišepnil; prišepniti na uho // ekspr. reči, povedati zlasti skrivaj: prišepnil mu je marsikatero novico / zamisel mi je prišepnil urednik zaupno predlagal, svetoval
  5.      prišíliti  -im dov.) narediti bolj ostro, koničasto: prišiliti konico // dati čemu koničasto obliko: prišiliti kole prišíljen -a -o 1. deležnik od prišiliti: prišiljen svinčnik 2. ekspr. koničast, stožčast: smreka s prišiljenim vrhom; okna so bila majhna, zgoraj rahlo prišiljena
  6.      prišíti  -šíjem dov., prišìl (í ) s šivi pritrditi: prišiti gumb, zadrgo; rokav je treba še prišiti ● ekspr. prišili so mu krivdo pripisali, prisodili prišít -a -o: krpa še ni prišita
  7.      priškrípati  tudi priškripáti -ljem in -am, in priškrípati -ljem in -am dov. (í á í; í) škripajoč pripeljati: naložen voz je priškripal po cesti / v škornjih je priškripal v dvorano škripajoč prišel
  8.      priškŕniti  -em dov., tudi priškrníla (ŕ) nav. ekspr. 1. nekoliko odvzeti: ko meri blago na pultu, ga mimogrede priškrne kak centimeter / nekaj gnoja so priškrnili tudi za travnike // nekoliko zmanjšati: priškrniti komu plačo / priškrnila je luč 2. prikrajšati, oškodovati: priškrniti koga pri zaslužku / v novih razmerah so ga precej priškrnili 3. pripreti, pritisniti: priškrnil mu je nogo; priškrniti si prst ● nar. vzhodno priškrnila je stenj privila; ekspr. ker je to storil že drugič, so ga ostreje priškrnili kaznovali, prijeli priškŕnjen -a -o: priškrnjen med vrati; priškrnjene pravice
  9.      prišlapáti  -ám dov.) nižje pog. drsaje priti; pridrsati: prišlapal je odpret
  10.      príšlec  -a [lǝc] m () kdor pride: prišlecu je ponudila stol; pozdraviti prišlece // priseljenec: prvi prišleci v tej deželi so bili Švedi; prišleci iz drugih republik
  11.      príšlek  -a [lǝk in lek] m () 1. priseljenec: tu so se naselili prišleki; domačini in prišleki / slovanski prišleki 2. prišlec: pozdraviti prišleka
  12.      príšlekinja  -e [lǝk in lek] ž () 1. priseljenka: domačinke in prišlekinje 2. ženska oblika od prišlec: odvzeti kovčke prišlekinji
  13.      prišpekulírati  -am dov. () s špekuliranjem priti do česa: prišpekulirali so si milijonsko premoženje prišpekulíran -a -o: prišpekulirani zaslužki
  14.      prišpíčiti  -im dov.) pog. prišiliti, priostriti: prišpičiti konico / prišpičiti fižolovko ● pog. prišpičila je ustnice našobila prišpíčen -a -o 1. deležnik od prišpičiti: prišpičen kol 2. piker, zbadljiv: prišpičen humor // nerazpoložen, razdražljiv: danes si pa prišpičena
  15.      prištáben  -bna -o prid. () voj. ki je, deluje pri štabu: prištabne enote
  16.      prištéditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. privarčevati: prištedil je nekaj denarja / s tem prištedimo več blaga
  17.      prištéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. povečati vsoto za določen znesek: prišteti obresti h glavnici; k vsoti prišteti še stroške / prišteli so mu pet točk // mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se eno število poveča za drugo: prišteti število dve 2. upoštevati, obravnavati pri kaki celoti: k navedenemu prištej še gnečo in kolone vozil; k drugim razlogom je treba prišteti še pomanjkanje strokovnih delavcev 3. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrstiti: v ta krog filozofov je mogoče prišteti še Kanta / z oslabljenim pomenom tudi to knjigo lahko prištejemo med priročnike tudi ta knjiga je priročnikekspr. to kar sam sebi prištej sam si kriv prištét -a -o: prečrtati prišteto število
  18.      prištétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od prišteti: prištetje števila
  19.      prištorkljáti  -ám dov.) ekspr. priti z nerodnimi, okornimi koraki: prištorkljal je v vežo v svojih težkih škornjih; prištorkljati po stopnicah / berač je vstal in prištorkljal k mizi prišel
  20.      prištúliti  -im dov.) ekspr. dodati, pristaviti: na koncu članka je prištulila še nekaj svojih stavkov prištúliti se nepovabljen, nezaželen se pridružiti, priti kam: na cesti se ji je prištulil vsiljiv fant / prištuliti se k mizi / sedaj bi se rad prištulil k zmagoviti stranki / že spet se je prištulil zraven
  21.      prištúljenec  -nca m () ekspr. kdor se nepovabljen, nezaželen pridruži, pride kam: vsi ga imajo za predrznega prištuljenca
  22.      prišuméti  -ím dov. (ẹ́ í) šumeč priteči: potok prišumi izpod hriba / veter prišumi šumeč zapiha // ekspr. šumeč prileteti: ptiči so prišumeli od vseh strani
  23.      pritacáti  -ám dov.) ekspr. počasi, okorno priti: končno je v areno pritacal medved / pritacal je na obisk prišel
  24.      pritajênost  -i ž (é) lastnost, značilnost pritajenega: pritajenost bolečine / v njem je neka potrtost, pritajenost
  25.      pritajíti  -ím dov., pritájil ( í) 1. narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti; prikriti: pritajiti komu dolg, dejansko stanje / pritajiti denar // narediti, da kdo česa ne more opaziti: pritajiti svoja čustva; pritajila je veselje ob njegovem obisku 2. zmanjšati intenzivnost česa: pritajil je glas, ko jo je povabil na prvi sestanek; bolečina se je pritajila / vsi so v pričakovanju pritajili dihanje zadržali pritajíti se 1. narediti se manj opaznega, manj vidnega: ko je zagledal mater, se je pritajil; sovražniki so se le pritajili; ptič se je pritajil v vejah / pritajiti se za drevo, grm skriti se 2. prenehati izražati, kazati svoje misli, nazore: ni se spremenil, le pritajil se je / spet se je pritajila, ko bi morala kaj reči pritajèn -êna -o: pritajen dih; govoriti s pritajenim glasom; pritajen jok; prisl.: pritajeno govoriti, vzdihovati; na vrata je pritajeno potrkalo; pritajeno priti

   66.936 66.961 66.986 67.011 67.036 67.061 67.086 67.111 67.136 67.161  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA