Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v (66.886-66.910) 
- priropotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) ekspr. ropotajoč pripeljati: tovornjak, voz priropota na dvorišče; mimo je priropotal vlak / fant je priropotal z motorjem / priropotati v sobo v škornjih ropotajoč priti ♪
- prirožljáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. rožljajoč priti: prirožljati z verigo / po cesti je prirožljal buldožer rožljajoč pripeljal ♪
- prisàd tudi prísad -áda m (ȁ á; í á) ognojitev: prišlo je do prisada; prisad rane / prisad se je predrl ◊ med. plinski prisad huda okužba z nabiranjem plina v tkivu; poporodni ali porodni prisad okužba porodnice med porodom ali po njem; med., vet. vranični prisad kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka ♪
- prisadíti se -ím se dov., prisádil se; prisajèn (ȋ í) nav. 3. os. ognojiti se: rana se mu je prisadila; brezoseb. prisadilo se mu je ♪
- prisánjati -am dov. (á) 1. knjiž. ustvariti v sanjah, mislih: prisanjati srečo; prisanjati si dom; junak, kot si ga je prisanjala v srcu / sanjal je o sreči, pa prisanjal smrt dočakal 2. ekspr. sanjajoč, zamišljeno priti: prisanjati domov / vetrič prisanja skozi okno zapiha prisánjan -a -o: prisanjana pot v prihodnost ♪
- prisében -bna -o prid., prisébnejši (ẹ̄) 1. ki v nepričakovanem, težkem položaju razumno, premišljeno ravna: priseben šofer je preprečil nesrečo; ostati priseben; bil je toliko priseben, da je odskočil / priseben odgovor ga je rešil 2. ki se zaveda svojih dejanj, besed: priseben človek se ne bi tako pogovarjal; zaradi pohlepa ni bil več priseben / knjiž. bolnik ni več priseben pri zavesti 3. pri vpreženi živini levi: pognati prisebnega konja, vola 4. zastar. bližnji: na prisebnem koncu jezera je videl čoln ♪
- prisébnost -i ž (ẹ̄) 1. lastnost človeka, ki v nepričakovanem, težkem položaju razumno, premišljeno ravna: prisebnost šoferja jih je rešila / imel je toliko prisebnosti, da je takoj ustavil stroj / ohraniti prisebnost duha 2. stanje človeka, ki se zaveda svojih dejanj, besed: počasi se mu je vračala prisebnost, popolnoma trezen pa še ni bil / govoril je brez polne prisebnosti ♪
- priséči -séžem dov., prisézi prisézite; priségel priségla; nam. priséč in prisèč (ẹ́) 1. na določen način dati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: priča je prisegla; pismeno, ustno priseči / nekdaj priseči na sveto pismo, svoj meč / z notranjim predmetom priseči prisego / ekspr. prisegel je, da se ne bo vtikal v naše odnose zagotovil / kot podkrepitev: vse je res, prisežem; prisežem, da ni kriv; prisežem na svojo čast, da je bilo res tako ♦ jur. po krivem priseči 2. javno, po določenem postopku obljubiti ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesno izjaviti: predsednik skupščine je prisegel / prisegel je, da bo varoval uradno tajnost 3. ekspr. trdno obljubiti: prisegel ji je zvestobo; prisegla sta si prijateljstvo za vse življenje priséžen -a -o: tu je bilo priseženih veliko priseg ∙ star. priseženi izvedenec zapriseženi izvedenec ♪
- prisédati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) sedati h komu, ki že sedi: prisedal je, kjer je videl kakega prijatelja / k naši mizi je prisedalo čedalje več ljudi ∙ ekspr. prisedal je k naši skromni mizi jedel je z nami ♪
- prisédnik -a m (ẹ̑) v nekaterih državah vsak od sodnikov, ki skupaj s predsednikom sestavljajo sodni zbor: dolžnosti prisednika ♪
- prisédniški -a -o (ẹ̑) pridevnik od prisednik: prisedniško sodstvo ♪
- priséga -e ž (ẹ̑) 1. na določen način dano zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: potrditi izpoved s prisego; obrazec za prisego / sodnik narekuje prisego / pod prisego izjaviti, izpovedati kaj 2. javna, po določenem postopku dana obljuba ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesna izjava: izreči, podpisati prisego / olimpijska, sodniška, vojaška prisega; prisega predsednika republike // besedilo te izjave: brati prisego 3. ekspr. trdna obljuba: verjela je njegovim prisegam; držati, izpolniti, prelomiti prisego; prisega zvestobe ● Hipokratova prisega besedilo, ki vsebuje moralna načela zdravniškega poklica in dela ◊ jur. kriva prisega; očiščevalna prisega nekdaj prisega, s katero obdolženec, toženec odvrne od sebe obdolžitev, tožbo; zgod. podložniška prisega do odprave tlačanstva prisega podložnika zemljiškemu gospodu ♪
- priséganje -a s (ẹ̄) glagolnik od prisegati: priseganje na sodišču / priseganje zvestobe / prehudo priseganje na kako teorijo ♪
- priségati -am nedov. (ẹ̄) 1. na določen način dajati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: priče prisegajo / nekdaj prisegati na boga, meč / ekspr. prisegal je, da se ne šali zagotavljal / dov., kot podkrepitev prisegam, da je res 2. javno, po določenem postopku obljubljati ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesno izjavljati: včeraj so prisegali novi sodniki 3. ekspr. trdno obljubljati: prisegati zvestobo domovini; prisegala sta si prijateljstvo ● ekspr. ne bi prisegal na njegove besede ne zaupam mu popolnoma; ekspr. nekateri so prisegali na njegovo ime zelo so ga cenili, spoštovali prisegajóč -a -e: poslušal ga je, slepo prisegajoč na njegove besede ♪
- prisékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s sekanjem skrajšati: prisekati vršičke smrek; poševno prisekati kol ♦ gozd. prisekati drevo odsekati mu vrh; vet. prisekati psu rep na kratko odrezati, odsekati 2. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro priti: mimo jo je prisekal mlad fant / kmalu jo je prisekal nazaj prisékan -a -o: pes s prisekanim repom ∙ čevlji s prisekanimi kapicami spredaj ravnimi ♦ geom. prisekana piramida telo, ki ga omejujeta dva vzporedna, različno velika mnogokotnika in plašč ♪
- priselíti se -sélim se dov. (ȋ ẹ́) priti živet, prebivat kam: nihče ne ve, od kod se je priselil v našo vas; problemi ljudi, ki so se priselili v mesto / bolehna mati se je priselila k hčeri / ta rastlina se je priselila sem pred desetletji je bila prinesena od drugod, je začela rasti tu priséljen -a -o: priseljeni Američani; ona je domačinka, on pa je priseljen ♪
- priséljenec -nca m (ẹ́) kdor se priseli: nezaupljivo sprejeti priseljence; ameriški priseljenci; kolonija priseljencev ♪
- prisesáti se -ám se [sǝs in ses] dov. (á ȃ) 1. s priseski se pritrditi na podlago: sipa se z lovkami prisesa na steno akvarija 2. sesajoč se pritisniti k čemu: dojenček se je prisesal na materine prsi / ekspr. oklenila se ga je in se mu prisesala na ustnice / ekspr. v strahu se je prisesal k steni stisnil ∙ ekspr. njegovi pogledi so se prisesali na njen obraz nepremično je gledal njen obraz ♪
- prisèsek -ska in prisesèk -skà in prisêsek in prisések -ska [prva in druga oblika sǝs] m (ǝ̄; ǝ̏ ȁ; é; ẹ̄) nav. mn. tvorba na koži zlasti nekaterih nižjih živali, ki omogoča pritrditev na podlago: priseski na lovkah hobotnice // tej tvorbi podobna priprava za pritrditev na podlago: gumijasti priseski pri mešalniku ♪
- prisèsen in prisêsen in prisésen -sna -o [prva oblika sǝs] prid. (ǝ̏; ȇ; ẹ̑) s katerim se prisesa, pritrdi: prisesni organ ♪
- prisésti -sédem dov., stil. prisèl priséla; nam. prisést in prisèst (ẹ́ ẹ̑) sesti h komu, ki že sedi: rekel mu je, naj prisede; če je na vlaku videl znanca, je rad prisedel / na postaji je prisedlo nekaj novih potnikov / k najini mizi je prisedel še nekdo; prisedel je k njemu in se pogovarjal / kot povabilo prisedite, da nas bo več ♪
- prisézati -am nedov. (ẹ̄) star. prisegati: priče so morale prisezati / prisezati zvestobo domovini / priseza na vsako njegovo besedo ♪
- priséžen -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prisego: prisežni obrazec ♦ jur. prisežni pomočnik nekdaj oseba, ki s prisego potrdi izjavo ene izmed strank v pravdi ♪
- priséžnik -a m (ẹ̑) kdor priseže: izjava prisežnika ♪
- prisijáti -síjem dov., prisijál (á ȋ) sijoč se pojaviti: izza gore je prisijalo sonce / v klet so prisijali sončni žarki; pren. prisijalo nam je upanje ♪
66.761 66.786 66.811 66.836 66.861 66.886 66.911 66.936 66.961 66.986 
