Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (66.861-66.885)



  1.      prirèz  -éza m ( ẹ́) papir. na določen format odrezan kos kartona, pripravljen za izdelavo zlasti škatel: izdelovati prireze
  2.      prirézati  -réžem dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z rezanjem skrajšati: sadiki prirezati korenine in veje; prirezati konju rep / prirezati komu brke, lase pristriči // z rezanjem izoblikovati konec kakega predmeta: prirezati čep; prirezal si je gosje pero in začel pisati / poševno prirezati konce desk 2. z rezanjem dati čemu določeno obliko, velikost: strešno lepenko je prirezal natančno po velikosti podlage; prirezati tapete // ročno ali strojno popraviti kroj, ukrojenost česa: ukrojiti in prirezati / prirezati usnje za torbice ukrojitipog. prirezati komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo; pog., ekspr. po poti (jo) prireže sosed pridevet. prirezati parklje obrezati prirézan -a -o: deklica s kratko prirezanimi lasmi; ostro prirezano gosje pero
  3.      prirežáti se  -ím se dov., prirêži se in priréži se; prirêžal se in priréžal se (á í) ekspr. režeč se priti: na prizorišče se je prirežal klovn ● ekspr. izpod umetnikovega dleta se je prirežala odurna spaka se je prikazala
  4.      priríbati  -am dov. () pog., ekspr. s prizadevanjem priti do česa: priribal je do tretje gimnazije; priribal se je, jo je do poveljnika
  5.      priríniti  -em dov.) 1. z rinjenjem spraviti kam: pririniti težko mizo do vrat / pririniti nasprotnika do roba prepada / pririniti pokvarjen avtomobil k mehaniku 2. ekspr. počasi, s težavo priti: po dveh urah sta pririnila do planinske koče / tovornjak je pririnil na vrh klanca / sonce je že pririnilo nad hišo 3. ekspr. pririti, prilesti: hrošči so pririnili iz zemlje // prikliti, prirasti: posejana pšenica je pririnila iz zemlje 4. ekspr. shajati: nekako bomo že pririnili čez zimo ● ekspr. pririnili smo do oktobra smo že v oktobru; ekspr. pririnil je čez šestdeseto star je že šestdeset let priríniti se ekspr. 1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: pririnil se je iz množice; pririniti se skozi grmovje 2. s prizadevanjem priti do česa: nazadnje se je pririnil do direktorja; pririnil se je do oficirja; pog. komaj jo je pririnil do preddelavca
  6.      priríti  -ríjem dov., priríl in prirìl (í ) 1. z ritjem priti kam: divji prašič je priril do konca njive / krt je priril iz zemlje 2. ekspr. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: možakar je priril skozi grmovje; pririti se v sredino gruče / sonce se je pririlo skozi oblake / iz sena je priril zaspan hlapec ∙ ekspr. da le pririjemo do pomladi, potem bo lažje prebijemo, vzdržimo; ekspr. resnica je vendarle pririla na dan je kljub nasprotnemu prizadevanju postala znana, se razvedela
  7.      prirobántiti  -im dov.) ekspr. glasno govoreč, preklinjajoč priti: slišal sem ga, ko je prirobantil nazaj
  8.      priróbek  -bka m (ọ̑) teh. kolobarjasta plošča na koncu cevi za povezavo z drugo cevjo: cev s prirobkom
  9.      prirobíti  in priróbiti -im dov. ( ọ́) teh. nekoliko zakriviti, upogniti na robu: prirobiti pločevino
  10.      priróbnica  -e ž (ọ̑) teh. kolobarjasta plošča na koncu cevi za povezavo z drugo cevjo: cev s prirobnico; prikovičena prirobnica
  11.      príroč  -a m (í) nar. vzhodno ročaj, držaj: priroč lonca
  12.      prirôčen  in priróčen -čna -o prid., prirôčnejši in priróčnejši (ō; ọ̄) 1. ki po velikosti, obliki dobro ustreza svojemu namenu: v grmovju si je odrezal priročno palico; ta sekira je zelo priročna / časopis je dobil nov, priročnejši format // primeren, uporaben za kak namen sploh: energija morskih valov je velika, vendar ni posebno priročna za izkoriščanje / ta beseda je prav priročna, a ni domača 2. sposoben z lahkoto, brez spodrsljajev opravljati delo; pripraven: naredi to, da vidim, kako si priročen; pri vsakem delu je priročen 3. manjši in blizu kraja določene dejavnosti: priročna shramba; glavno in priročno skladišče / priročna knjižnica z najbolj uporabljanimi knjigami; priročna lekarna z najnujnejšimi zdravili 4. redko lahko, hitro dostopen: šola je zgrajena na priročnem kraju / ta trgovina mu je bolj priročna 5. pri vpreženi živini levi: priročni konj, vol ● publ. moderna drama je temu režiserju zelo priročna je v skladu z njegovo usmerjenostjo, sposobnostmi; gasiti začetne požare s priročnimi sredstvi ki se dobijo na kraju samem
  13.      priročíti  -ím dov., priróčil ( í) šport. dati, pritegniti roko k telesu: odročiti in priročiti
  14.      priróčnik  in prirôčnik -a m (ọ̑; ) knjiga, publikacija, ki na pregleden način vsebuje podatke, navodila o čem: izdati, napisati priročnik / jezikovni, kuharski priročnik; priročnik o gobah / priročnik za učitelje / ta knjiga bo koristen priročnik
  15.      prirôčnost  in priróčnost -i ž (ō; ọ̄) lastnost, značilnost priročnega: priročnost priprave / hvaliti priročnost koga pripravnost
  16.      priróda  -e ž (ọ̑) narava: a) raziskovati prirodo; ta element je v prirodi v obliki spojin; zakoni prirode / neživa, živa priroda b) priroda ga je obdarila s številnimi lepimi lastnostmi; vznes. darovi matere prirode c) spreminjati prirodo; lepota prirode; ljubezen do prirode č) človeška priroda / razpravljati o prirodi države; priroda spoznanja / način dela, ki ustreza prirodi stvari d) govoriti o prirodi določene bolezni / z oslabljenim pomenom napake tehnične prirode tehnične napake e) človek z nežno, lirsko prirodo / po prirodi je za vse brezbrižen
  17.      priróden  -dna -o prid. (ọ̑) naraven: prirodni zakoni; prirodne sile / prirodna bogastva / pridobivati prirodni kavčuk iz tropskih rastlin / prirodne vede naravoslovne / prirodna barva lesa / kip pesnika v prirodni velikosti / način življenja naj bo čimbolj priroden / prirodni razvoj, red; prirodna cirkulacija zraka / preprosto in prirodno pojmovanje človeka / njegova govorica je prirodna priródno prisl.: prirodno govoriti; prirodno prevreto vino
  18.      prirodnína  -e ž () knjiž. kar nastopa v naravi: anorganske, organske prirodnine; zbirka prirodnin ∙ knjiž. dohodek v denarju in prirodninah naturalijah
  19.      prirodnják  -a m (á) pripadnik primitivnega ljudstva: raziskovati življenje prirodnjakov; vraže pri prirodnjakih ● knjiž. biti prirodnjak naturist
  20.      priródnost  -i ž (ọ̑) naravnost: dekoracija vzbuja vtis prirodnosti / vlogo je zaigrala s prisrčno prirodnostjo; prirodnost gibanja / slikanje življenjskih pojavov v vsej njihovi prirodnosti
  21.      prirodopís  -a m () 1. šol., nekdaj učni predmet v osnovni šoli, ki obsega botaniko, zoologijo in somatologijo: znanje prirodopisa / prirodopis človeka, živalstva 2. star. naravoslovje: področje prirodopisa
  22.      prirodopísec  -sca m () star. naravoslovec: prirodopisec in pisatelj Fran Erjavec
  23.      prirohnéti  -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. rohneč priti: prirohneti kam / prirohneti nad koga / mimo je prirohnel vlak hrupno pripeljal
  24.      prirojèn  -êna -o prid. ( é) ki ga ima osebek ob rojstvu zlasti kot posebnost: prirojena telesna napaka; prirojeno znamenje / prirojena bolezen / prirojen talent / prirojeno mu je, da zna lepo peti posebno je nadarjen za tobiol. prirojena lastnost dedna ali nededna lastnost, ki jo ima osebek ob rojstvu // ki je v skladu z naravo osebka: prirojena nezaupljivost, prijaznost, trmoglavost / prirojen gib; prirojene potrebe; prirojeno obnašanje
  25.      prirómati  -am dov. (ọ̑) 1. rel. priti k romarski cerkvi, v sveti kraj: priromati na Brezje 2. ekspr. pripotovati, priti: priromal je naravnost iz Pariza ∙ ekspr. vaše pismo je priromalo prepozno do nas prepozno smo ga dobili, prejeli

   66.736 66.761 66.786 66.811 66.836 66.861 66.886 66.911 66.936 66.961  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA