Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (66.561-66.585)


  1.      prilèt  -éta m (ȅ ẹ́) glagolnik od prileteti: prilet čapelj na močvirje / najaviti prilet letala / nenadni prilet zunanjega ministra je vse presenetil / na letališču so uredili progo za prilet pristajalno stezo ♪
  2.      prilétati  -am nedov. (ẹ̑) priletavati: na cvete priletajo čebele / letalo je priletalo vsak dan dvakrat / od zahoda so v vas priletale granate / priletale so redke snežinke naletavale ♪
  3.      priletéti  -ím dov., prilêtel (ẹ́ í) 1. leteč priti: ptič je priletel na okno / raketa ni priletela na cilj / publ.: delegacija je danes priletela v Ljubljano se je pripeljala z letalom; domov smo prileteli z letalom / priletela so letala in odvrgla bombe // s prislovnim določilom premikajoč se po zraku zlasti zaradi sunka a) se zadeti v kaj: v okno je priletel kamen; žoga je priletela v vratnico in se odbila / nekdo ga je močno sunil, da je priletel z glavo ob zid b) v zvezi z na udariti, priti z določenim delom na podlago: priletel je na glavo in se ubil; mačka je priletela na noge 2. pog. priteči, prihiteti: ob tem kriku so vsi prileteli iz hiše / pusti ga, bo že s kolesom priletel za nami se pripeljal 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: komaj se je zasmejal, mu je priletela krepka klofuta; hotel se je pobrati, že je priletel drugi udarec ● ekspr. če ne boš ubogal, bo priletelo boš tepen; ekspr. kaj je narobe, je priletelo iz očeta je hitro, nepričakovano vprašal oče; ekspr. govorila je, kar ji je priletelo na jezik nič ni pretehtala, premislila, kar je govorila; ekspr. na ušesa mu je priletel ženski krik zaslišal ga je; ekspr. kadar je tepel, ni gledal, kam je priletelo ni pazil, po katerem mestu ♪
  4.      prilétnik  -a m (ẹ̑) knjiž. prileten človek: priletniki se radi ukvarjajo z različnimi konjički; zdrav priletnik ♪
  5.      prilétnost  -i ž (ẹ̑) stanje priletnega človeka: zaradi priletnosti se je upokojil ♪
  6.      priléžen  -žna -o prid. (ẹ̄) 1. ki se prilega: tesno priležna obleka / lonec pokrijemo z dobro priležno pokrovko 2. zastar. primeren: izbrati priležno ime ◊ geom. priležni stranici mnogokotnika stranici, ki imata skupno oglišče ♪
  7.      priléžnica  -e ž (ẹ̑) ženska, ki živi skupaj z moškim brez zakonske zveze: bila je njegova priležnica, ne pa žena; imeti priležnico / knezova priležnica ljubica ♪
  8.      priléžnik  -a m (ẹ̑) moški, ki živi skupaj z žensko brez zakonske zveze: ima priležnika ♪
  9.      priléžniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na priležnike: priležniško razmerje / priležniško življenje ♪
  10.      príličen  -čna -o prid. (í) 1. knjiž. primeren, ustrezen: iskal je priličen izraz; za sestajanje priličen prostor 2. ekspr. precej velik, precejšen: tako sodi priličen del naše kritike; privarčevala sta prilično vsoto denarja ● zastar. živi od priličnega zaslužka priložnostnega; nar. ta motika je zelo prilična za okopavanje pripravna prílično 1. prislov od priličen: prilično zaslužiti; v prilično kratkem času so dokončali hišo / v povedni rabi kdaj bi bilo prilično, da vas obiščem 2. približno, skoraj: okus obeh sadežev je prilično isti / vrt je prilično urejen še kar ● zastar. prilično mi boš to povedal ob priliki ♪
  11.      prilíčenje  -a s (ȋ) glagolnik od priličiti: priličenje življenja okolju ♪
  12.      prilíčiti  -im dov. (í ȋ) knjiž. prilagoditi: priličiti opremo prostoru / priličiti zapis balade lastnemu čustvovanju / živali so se priličile življenju na drevju prilíčen -a -o: rastline so priličene življenju v določenem okolju ♪
  13.      prílika  -e ž (í) 1. kar je posledica okoliščine, okoliščin, ugodnih za uresničitev česa: prilika je nanesla, da sva se kmalu spet srečala; imeti, izrabiti, zamuditi priliko; čakal je na priliko za pogovor / ob priliki te obiščem / dal sem mu priliko, da se izkaže možnost / ekspr.: zdaj je prilika, da vse poveš zdaj lahko vse poveš; ljudje, ki sem jih imel priliko spoznati, so zelo delavni ki sem jih spoznal // določen dogodek, ki omogoča uresničitev česa: jutri bo sestanek, ob tej priliki ti bom vse pojasnila / njihov sin se bo vrnil, za to priliko bodo pripravili pogostitev za ta dogodek; vedel se je, kot je navada pri taki priliki; obleka za posebne, slovesne prilike / publ., z oslabljenim pomenom ob priliki kongresa je bil sprejet nov statut ob kongresu 2. nav. mn., publ. razmere, okoliščine: prilike so se spremenile; vživeti se v nove prilike; živeti v dobrih prilikah / družbene, gospodarske prilike / vremenske prilike so se proti večeru izboljšale 3. lit. poučna pripoved, ki ponazarja kako misel, nauk: povedati priliko; svetopisemske prilike; prilika o izgubljenem sinu / govoriti v prilikah 4. knjiž., v zvezi na priliko na primer: ta knjiga mi na priliko ni všeč / veliko stvari bo še treba kupiti, na priliko: posteljnino, zavese / všeč so mi ljudje, kot je na priliko tvoja žena ● ekspr. imela je veliko prilik, pa se vseeno ni poročila velikokrat bi se lahko poročila; knjiž. pripravil si je orodje, da bi mu bilo na priliko pri roki; star. gostilna je na lepi priliki na dostopnem, prometnem kraju; ekspr. to pesem je prepeval ob vsaki priliki in nepriliki če je bilo primerno ali ne; zastar. letina bo dobra, tudi vina bo po priliki precej; publ. knjiga bo po (vsej) priliki izšla jeseni verjetno; publ. to je bilo po priliki pred petdesetimi leti približno; prilika dela tatu priložnosti se je težko ubraniti ♪
  14.      prilíka  in prílika -e ž (ȋ; í) zastar. prispodoba: razburkano morje mu je prilika njegovih čustev ● zastar. to je dekle, da ji ni prilike v vsej vasi para; zastar. on ni tvoje prilike tak, kot si ti; zastar. fant je prava slika in prilika svoje matere zelo ji je podoben ♪
  15.      prìlíst  -a m (ȉ-ȋ) bot. listu podobna tvorba ob listnem peclju: listi s prilisti ♪
  16.      prilíti  -líjem dov. (í) z zlivanjem dodati: priliti čaju ruma; priliti testu nekoliko mleka / v posodo je prilil še kozarec kisa // knjiž., ekspr. dodati sploh: pripovedi je prilil veliko svojega / s tem dejanjem mu je hotel priliti moralne moči ● knjiž., ekspr. priliti upom olja povečati, okrepiti upe; ekspr. s tem je prilil olja na ogenj je koga še bolj razburil, razdražil; je še poslabšal položaj, odnose prilít -a -o: prilita tekočina ♦ teh. priliti deli s hkratnim ulivanjem pritrjeni deli ♪
  17.      prilízniti se  -em se dov. (í ȋ) izraziti komu pretirano prijaznost, pohvaliti ga z namenom pridobiti si njegovo naklonjenost: prilizniti se možu, šefu / ta psiček se zna prilizniti / kako lepo si naredil, se mu je priliznil // ekspr. dobrikajoč se pritisniti, stisniti h komu: mačka se je priliznila h gospodinji; prilizniti se ob koga prilíznjen -a -o ki se (rad) prilizuje: ne zaupa priliznjenim ljudem; priliznjena je kot mačka / priliznjen otrok; priliznjena žival // ki vsebuje, izraža pretirano prijaznost: priliznjen glas; priliznjene besede; prisl.: priliznjeno govoriti ♪
  18.      prilíznjenec  -nca m (ȋ) ekspr. priliznjen človek: priliznjenec je kmalu napredoval ♪
  19.      prilíznjenost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost priliznjenega človeka: s svojo priliznjenostjo ga je preslepila / priliznjenost besed, glasu ga odbija ♪
  20.      prilizún  -a m (ȗ) slabš. prilizovalec: kako zoprni so mi vsi prilizuni ♪
  21.      priljubíti  in priljúbiti -im dov. (ȋ ú) narediti, povzročiti, da dobi kdo do koga pozitiven čustveni odnos: skromnost mu ga je še bolj priljubila / dober učitelj zna učencem priljubiti svoj predmet / knjiž. šola mu je priljubila knjige mu je vzbudila ljubezen do knjig priljubíti se in priljúbiti se 1. pridobiti si naklonjenost koga: igralec se je vsem priljubil; s tem dejanjem se je priljubil pri sosedih / knjiga, pesem se je ljudem kmalu priljubila 2. zastar. pritisniti se, stisniti se: priljubiti se na prsi ljubega priljúbljen -a -o 1. deležnik od priljubiti se: pri nas je nogomet zelo priljubljen 2. ki ga ima rado razmeroma veliko ljudi: priljubljen igralec, zdravnik / zapeti priljubljeno pesem 3. ki se pogosto uporablja, pogosto nastopa: priljubljen izgovor, rek; to je priljubljena tema njihovih pogovorov; priljubljeno shajališče mladine / lisica je v živalskih pravljicah precej priljubljena ♪
  22.      priljúbljati  -am nedov. (ú) delati, povzročati, da dobi kdo do koga pozitiven čustveni odnos: ta dejanja so ga vse bolj priljubljala vaščanom priljúbljati se pridobivati si naklonjenost koga: čim bolj jo je spoznaval, tem bolj se mu je priljubljala ♪
  23.      priljúbljenost  -i ž (ú) lastnost, značilnost priljubljenega: njegova priljubljenost raste, upada; med mladino uživa veliko priljubljenost; biti na vrhuncu priljubljenosti / priljubljenost košarke ♪
  24.      priljúden  -dna -o prid., priljúdnejši (ú ū) 1. ki je rad med ljudmi in se z njimi pogovarja: priljuden človek; ta otrok je zelo priljuden // ekspr. prijazen, ljubezniv: zahvaliti se priljudnim ljudem za pogostitev; skušal je biti z vsemi priljuden / človek priljudnega obraza / priljudno vprašanje 2. redko prijeten, vabljiv: kraj je lep in priljuden; priljudna krčma priljúdno prisl.: priljudno je kramljal z njimi; priljudno koga povabiti k mizi ♪
  25.      priljúdnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost priljudnega človeka: zaradi priljudnosti se je povsod hitro udomačil; svetovljanska priljudnost / ekspr. kazati priljudnost do otrok, živali biti prijazen, ljubezniv ● zastar. mojstra je obvestil iz priljudnosti, ne iz obveznosti iz vljudnosti, obzirnosti ♪

   66.436 66.461 66.486 66.511 66.536 66.561 66.586 66.611 66.636 66.661  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA