Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v (66.086-66.110)
- prézati -am nedov. (ẹ̄) nar. vzhodno govoriti, pripovedovati: dobri dve uri je prezal o težavah s sinom ● nar. vzhodno prezal je po dvorišču oprezoval ♪
- prézati se -am se nedov. (ẹ̄) agr. odpirati se, pokati: glavice lanu se prezajo; stroki se že prezajo ♪
- prézbiter -ja m (ẹ̄) v katoliški in pravoslavni cerkvi duhovnik: postati prezbiter; diakon, prezbiter in škof ♪
- prezbitêrij -a m (é) arhit. del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino: stopiti v prezbiterij; ladja in prezbiterij ♪
- prezbiterijánec -nca m (ȃ) rel. pripadnik protestantske verske skupnosti, ki ne priznava oblasti škofov: bil je strog prezbiterijanec ♪
- prezéba -e ž (ẹ̄) star. prehlad: pomrli so zaradi izgube krvi in prezebe ∙ star. voda je bila mrzla, da je skoraj kričal od prezebe premraženosti ♪
- prezébanje -a s (ẹ́) glagolnik od prezebati: stradanje in prezebanje / njegov revmatizem je posledica nekdanjih prezebanj ♪
- prezébati -am nedov. (ẹ́) večkrat, dalj časa čutiti hud mraz: marsikdaj so prezebali in stradali; letos so ptiči zelo prezebali / ekspr.: vso noč je prezebal na pragu; prezeba v sami srajci / ekspr. zakurila je peč, da družina ne bi prezebala da je ne bi zeblo prezebajóč -a -e: prezebajoči otroci so se mu zasmilili ♪
- prezéblost -i ž (ẹ́) premraženost: zaradi prezeblosti ni mogel premakniti prstov ♪
- prezébsti -zébem dov., nam. prezébst in prezèbst; prezébljen tudi prezében (ẹ́) premraziti se: pojdiva v hišo, da ne prezebeš / noge so mu prezeble ● star. če zemlja ne prezebe, se spomladi težje obdeluje premrzne prezébel -bla -o: na okno prileti prezebel ptiček; lačni so in prezebli; vsa srečna jim je stiskala prezeble roke ♪
- prezelèn -êna -o prid. (ȅ é) preveč zelen: prezelena barva sten / ekspr. prezelen si še premlad, premalo izkušen ♪
- prezénca -e ž (ẹ̑) knjiž. navzočnost, prisotnost: prezenca in absenca / publ. dokazovati prezenco kakega problema obstajanje ♪
- prezénčen -čna -o prid. (ẹ̑) knjiž., v zvezi prezenčna lista seznam navzočih ♪
- prézent -a m (ẹ̑) lingv. sedanji čas: oblike za izražanje prezenta ♪
- prezentácija -e ž (á) glagolnik od prezentirati: uspešna prezentacija vzgojnih pripomočkov / prezentacija gradiva v knjigi / prezentacija kulturnih spomenikov ♪
- prezénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko navzoč, prisoten: ali so vsi prezentni ● knjiž. izraz mi trenutno ni prezenten se ga ne spomnim; publ. ta problem je še zmeraj prezenten je, obstaja; knjiž., redko kriza v kolonijah državljanom ni bila prezentna znana, jasna ♪
- prezentírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. 1. predstaviti, pokazati: prezentirati novost kupcem / prezentirati občinstvu moderno slovensko dramatiko / te pesmi prezentirajo avtorjev odnos do sveta / v filmu so se prezentirali sami mladi igralci 2. pozdraviti z orožjem: vojaki so prezentirali / prezentirati puške, s puškami prezentíran -a -o: kako bo umetnina prezentirana v tujini ♪
- prezgódaj prisl. (ọ̑) preveč zgodaj: zeha se mi, najbrž sem prezgodaj vstal / v povedni rabi prezgodaj je, ljudje še spijo / sneg je letos prezgodaj zapadel; deset minut prezgodaj smo prišli / prezgodaj umrli slikar ki je umrl (razmeroma) mlad / v osmrtnicah mnogo prezgodaj nas je zapustila naša sodelavka ● ekspr. prezgodaj se je rodil, da bi to uresničil razmere, okoliščine še niso primerne; ekspr. prezgodaj si se veselil kar si pričakoval, se ni izpolnilo ♪
- prezgóden -dna -o prid. (ọ̄) preveč zgoden: danes si prezgoden; prezgodni ste za gledališče / ekspr. prezgodni potniki so postajali po peronu potniki, ki so bili prezgodni / prezgodna smrt; prezgodno staranje; prezgodno upanje, veselje / prezgoden odhod vlaka; prezgodna plima ♪
- prezgódnica -e ž (ọ̑) vet. telica, ki premlada teli: prezgodnica je zaostala v rasti ♪
- prezgódnji -a -e prid. (ọ̄) preveč zgodnji: danes ste prezgodnji / prezgodnji sneg; prezgodnja smrt; prezgodnja zima; prezgodnje upanje / prezgodnja plima / prezgodnji porod ♪
- prezgódnost -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost prezgodnega: prezgodnost cvetenja češenj / prezgodnost prevrata ♪
- prezíbati tudi prezibáti -ljem in -am, in prezíbati -ljem in -am dov. (í á í; í) ekspr. v zibanju doseči veliko, preveliko mero: koliko sem prezibala in prepestovala tega otroka / vse njihove otroke je prezibala ♪
- prezíd -a m (ȋ) nar. predelni zid: podrli so več prezidov ♪
- prezídati tudi prezidáti -am dov. (í á í) z zidanjem narediti, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost: hlev mora prezidati in obnoviti / graščino so prezidali v šolo prezídan -a -o: prezidana hiša ♪
65.961 65.986 66.011 66.036 66.061 66.086 66.111 66.136 66.161 66.186