Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (66.061-66.085)


  1.      preusmérjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od preusmerjati: preusmerjanje prometa / preusmerjanje električnega toka / preusmerjanje vzgoje / preusmerjanje kmetijstva / preusmerjanje bralcev k branju kvalitetnejših knjig ♪
  2.      preusmérjati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da dobi, ima kaj drugo, drugačno smer, usmerjenost: preusmerjati vodni tok / preusmerjati promet 2. delati, da ima kaka dejavnost drugo, drugačno vsebino: preusmerjati politično gibanje / preusmerjati javno mnenje // spreminjati področje dejavnosti česa: preusmerjati kmetijstvo; preusmerjati proizvodnjo 3. povzročati pri kom pripravljenost, odločitev za drugo, drugačno dejavnost: preusmerjati mladino v manj znane poklice / preusmerjati gledališko občinstvo k umetniško zahtevnejšim predstavam povzročati zanimanje zanje ♪
  3.      preustròj  -ôja m (ȍ ó) knjiž. preoblikovanje, preureditev: socialni preustroj; preustroj pouka; preustroj davčnega sistema ♪
  4.      preustrojíti  -ím dov., preustrójil (ȋ í) knjiž. preoblikovati, preurediti: preustrojiti šolski sistem; politične razmere so se preustrojile / preustrojiti proizvodnjo reorganizirati / preustrojiti človeka spremeniti, predrugačiti ♪
  5.      preutrudíti  in preutrúditi -im dov. (ȋ ú ū) preveč utruditi: preutruditi bolnika s pogovorom; preutruditi žival; delavci so se preutrudili; zaradi dolge hoje se je preutrudil preutrújen -a -o: preutrujen človek; konji so bili preutrujeni; živčno preutrujena ženska ∙ knjiž., redko preutrujeni izrazi obrabljeni ♪
  6.      preutrújati  -am nedov. (ú) preveč utrujati: monotonost dela ga je psihično preutrujala; preutrujati žival; preutrujati se z učenjem ♪
  7.      preutrújenost  -i ž (ū) stanje preutrujenega človeka: zaspati od preutrujenosti; živčna preutrujenost; preutrujenost moštva ♪
  8.      preužítek  -tka m (ȋ) v kmečkem okolju pravno zagotovljena pravica do stanovanja, hrane v hiši ob spremembi lastnika: daje mu preužitek; dobiti, izgovoriti si preužitek; pogodba o preužitku / biti na preužitku; imeti koga na preužitku ♪
  9.      preužítkar  -ja m (ȋ) v kmečkem okolju kdor ima, uživa preužitek: na starost je bil preužitkar; položaj preužitkarjev ♪
  10.      preužítkarica  -e ž (ȋ) v kmečkem okolju ženska, ki ima, uživa preužitek: bila je preužitkarica; smrt preužitkarice ♪
  11.      preužítkarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na preužitkarje ali preužitkarstvo: preužitkarsko življenje / preužitkarska pravda ♪
  12.      prezadolžênost  -i [u̯ž] ž (é) stanje prezadolženega človeka: prezadolženost kmetov / prezadolženost gospodarstva ♪
  13.      prezadolžíti se  -ím se [u̯ž] dov., prezadólži se; prezadólžil se (ȋ í) preveč se zadolžiti: kmet se je prezadolžil / gospodarstvo se je prezadolžilo prezadolžèn -êna -o: prezadolžen kmet; posestvo je bilo prezadolženo ♪
  14.      prezakúrjen  -a -o prid. (ú) pog. preveč ogret, preveč segret: prezakurjena soba ♪
  15.      prezál  -a -o prid. (ȃ) star. zelo lep: prezalo dekle / prezal vzorec ♪
  16.      prezamúden  -dna -o prid. (ū) preveč zamuden: to delo je prezamudno prezamúdno prisl., v povedni rabi: prezamudno je, da bi zajemali vodo z zajemalko ♪
  17.      prezanìč  prid. neskl. (ȉ) ekspr., v povedni rabi preslab: ne prehitevaj, pot je prezanič; prisl.: ne more vstati, prezanič se počuti ♪
  18.      prezapletèn  -êna -o prid. (ȅ é) preveč zapleten: prezapleteno vprašanje / prezapleteno izražanje / prezapleten značaj ♪
  19.      prezaposlèn  -êna -o tudi prezapôslen -a -o prid. (ȅ é; ȏ) preveč zaposlen: prezaposleni učitelji; prezaposlena gospodinja; prezaposlen je z raznimi opravki, da bi utegnil pomagati ♪
  20.      prezaposlênost  tudi prezapôslenost -i ž (é; ȏ) stanje prezaposlenega človeka: zaradi prezaposlenosti se je nehal ukvarjati z glasbo; prezaposlenost z družbenopolitičnim delom / prezaposlenost gledališkega ansambla ♪
  21.      prezasédba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od prezasesti: predlagali so popolno prezasedbo vlog / v prezasedbi je predstava veliko boljša ♪
  22.      prezasédenost  -i ž (ẹ̑) prevelika zasedenost: prezasedenost vrtca ♪
  23.      prezasésti  -sédem dov., stil. prezasèl prezaséla; nam. prezasést in prezasèst (ẹ́ ẹ̑) gled., navadno v zvezi prezasesti vlogo zamenjati igralca, ki je bil izbran za kako vlogo: vlogo bo treba prezasesti; žarg. prezasesti igralca prezaséden -a -o 1. deležnik od prezasesti: ta vloga je bila večkrat prezasedena 2. preveč zaseden: prezasedena bolnica; prezasedene ladje / pog. biti prezaseden z delom prezaposlen, preobremenjen ♪
  24.      prezaslúžen  -žna -o prid. (ú) ekspr. zelo zaslužen: zahvaliti se prezaslužnemu delavcu za njegov trud ♪
  25.      prezaspán  -a -o prid. (á) preveč zaspan: bil je prezaspan, da bi bil lahko premišljal o tem ♪

   65.936 65.961 65.986 66.011 66.036 66.061 66.086 66.111 66.136 66.161  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA