Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (65.536-65.560)


  1.      prepoténtnost  -i ž (ẹ̑) 1. značilnost prepotentnega človeka: hvaliti se s prepotentnostjo; pren., ekspr. pisateljeva prepotentnost 2. knjiž., ekspr. mogočnost, oblastnost: prepotentnost nemštva proti slovenstvu ♪
  2.      prepotíti  -ím dov., prepótil (ȋ í) s potenjem povzročiti, da je kaj vlažno: prepotiti obleko prepotíti se postati poten, znojen: večkrat na dan se je prepotil / od zadrege se ves prepoti / ko se bo bolnik prepotil, bo vročina padla izločil veliko potu ∙ ekspr. pošteno se je prepotil, da je to dosegel utrudil, namučil prepotèn -êna -o: prepoteni lasje; biti prepoten; prepotena srajca; prepotena žival ♪
  3.      prepotrében  -bna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ekspr. zelo potreben: izdati prepotrebne učbenike; zgradili so prepotrebno šolo; dobiti prepotrebna navodila / biti komu prepotreben ♪
  4.      prepoudáriti  -im dov. (á ȃ) knjiž., redko preveč poudariti: v svoji kritiki je prepoudaril pomanjkljivosti dela / v romanu je prepoudaril idejno poanto prepoudárjen -a -o: prepoudarjena ideja ♪
  5.      prepôzen  -zna -o prid. (ó ō) preveč pozen: bil je prepozen in ni mogel kupiti vstopnic; za koncert je že prepozna / prepozna dobava blaga; prepozna odločitev; pritožba je prepozna; prepozno plačilo prepôzno prisl.: prepozno kaj izvedeti; prepozno je opazil nasproti vozeči avtomobil; prepozno priti ∙ preg. nikoli ni prepozno tudi po določenem presledku opravljeno dejanje je vredno priznanja ♪
  6.      prepozícija  -e ž (í) lingv. predlog: prepozicija in konjunkcija ♪
  7.      prepoznánje  -a s (ȃ) glagolnik od prepoznati: trupla so bila tako iznakažena, da prepoznanje ni bilo mogoče / vesel je bil prepoznanja starega znanca ♪
  8.      prepoznáti  -znám dov. (á ȃ) 1. ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: čeprav je bil maskiran, so ga prepoznali; prepoznati ponesrečenca, utopljenca / že pri prvih zvokih je prepoznal napev; takoj je prepoznala njegovo pisavo // pri ponovnem srečanju ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: svojega nekdanjega učenca je takoj prepoznal; tako se je spremenil, da ga ni prepoznala; pogledal se je v ogledalo in se komaj prepoznal / prepoznati po glasu, po hoji 2. ugotoviti: prepoznali so njegovo bolezen; hitro je prepoznal fantovo nadarjenost ● zastar. prepoznala in zaljubila sta se v vlaku spoznala, seznanila prepoznán -a -o: prepoznan mrlič; razveselil se je prepoznanega sošolca ♪
  9.      preprášati  tudi preprašáti -am dov., tudi preprášala (á á á) ekspr. natančno, temeljito izprašati: pohitela je k znankam, da bi jih preprašala preprášati se tudi preprašáti se z vpraševanjem priti kam: po dolgem iskanju se je nazadnje le preprašal do spomenika ♪
  10.      prepráti  -pêrem dov., preprál (á é) z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja: prepoteno srajco je le prepral / preprati fižol ● ekspr. dež nas je prepral zelo namočil, zmočil preprán -a -o 1. deležnik od preprati: preprana solata 2. ki je zaradi pranja izgubil prvotno kakovost, lastnost: obledela in preprana bluza / klobuk, prepran od dežja ♪
  11.      prepráti  -pórjem dov., prepôrji preporjíte; preprál (á ọ́) star. preparati, pretrgati: preprati krilo, zaveso ♪
  12.      preprázen  -zna -o prid. (á) nav. ekspr. preveč prazen: skrinja ni ne preprazna ne prelahka / dom mu je postal preprazen in presamoten / to je zame preprazna pijača ♪
  13.      preprážiti  -im dov. (á ȃ) 1. s praženjem narediti, da dobi živilo rjavo barvo: na olju prepražiti čebulo; prepražila je še drobtine in moko 2. pripraviti jed na majhni količini vroče maščobe: prepražiti jetra; pren., ekspr. sonce ga je temeljito prepražilo ♪
  14.      prepréčenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od preprečiti: preprečenje nesreče, vojne ♪
  15.      prepréči  -préžem dov., preprézi preprézite in preprezíte; preprégel preprégla; nam. prepréč in preprèč (ẹ́) 1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: prepreči ploskev z ornamenti / prepreči s pajčevino // ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: dolino so prepregli z daljnovodi 2. ekspr. nastopiti, pojaviti se a) načrtno razporejen na kakem področju: jarki so prepregli polja b) na kaki površini: gube, žilice preprežejo obraz; lise so prepregle les; nebo so prepregli temni oblaki; sence so prepregle pot / knjiž. mesečina je prepregla polje; pren. dušo mu je prepregla tema 3. rastoč (mrežasto) a) prekriti: bršljan je prepregel zidove; plevel prepreže peščene steze b) se razširiti v čem: zemljo so globoko prepregle korenine; vodne rastline preprežejo ribnik 4. menjati, zamenjati vprežno žival: ustavili so se le toliko, da so prepregli; prepreči konje / prepreči konja v kočijo 5. star. namestiti napravo, ki onemogoča, ovira prehod; pregraditi: prepregel je cesto, da niso mogli naprej ● ekspr. otožnost, smehljaj prepreže obraz postane opazen, viden na obrazu prepréžen -a -o: obraz, preprežen z gubami, žilicami; svet je preprežen s prometnimi potmi; z žilicami preprežene mišice; uta, preprežena z divjo trto; steza je preprežena s koreninami; okno, prepreženo s pajčevino; nebo je prepreženo s sivimi oblaki ∙ med seboj preprežene žične ovire prepletene ♪
  16.      preprečílo  -a s (í) knjiž., redko preprečevalno, preventivno sredstvo: za to bolezen še ni preprečila ♪
  17.      prepréčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, povzročiti a) da se kako dejanje, stanje, dogajanje ne uresniči: preprečiti nesrečo, zločin; trčenje je komaj preprečil / preprečiti bolezen, požar, smrt; preprečiti zanositev / preprečiti medsebojno obračunavanje; preprečiti sestanek, srečanje; vse stike med njimi so preprečili / slabo vreme je preprečilo izlet b) da kaj ne more (nemoteno) potekati: preprečiti širjenje požara / preprečiti razvoj bolezni // narediti, povzročiti, da kdo česa ne more narediti, doseči: preprečiti pobeg, umik; preprečiti stavko / preprečil je vodi, da bi tekla na cesto / tega ji ne more nihče preprečiti / neugodne okoliščine so mu preprečile uspeh ♪
  18.      prepréčkati  -am dov. (ẹ̑) 1. priti na drugo stran ali od enega konca na drugega, gibajoč se, premikajoč se navadno v prečni smeri: patrulja je preprečkala cesto / planinca sta preprečkala steno; preprečkati travnik // redko prehoditi, prepotovati: ta raziskovalec je preprečkal več tisoč kilometrov / tanki, kamioni, topništvo - vse je čakalo ukaza, da preprečka deželo 2. redko prepreči, prepresti: ljudje so z mejami preprečkali zemljo / sledovi živali so preprečkali polje prepréčkan -a -o: z žilicami preprečkan obraz ♪
  19.      preprédati  -am nedov. (ẹ̄) 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: jaso pred bunkerjem so prepredali z žičnimi ovirami // ekspr. delati, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: državo so začeli prepredati s cestami in železnicami 2. ekspr. biti, obstajati a) načrtno razporejen na kakem področju: polja prepredajo jarki in namakalne naprave b) na kaki površini: oblaki prepredajo nebo / obraz ji prepredajo gube njen obraz je gubast; sence so začele prepredati gozd 3. rastoč (mrežasto) prekrivati: stezo prepreda plevel ♪
  20.      prepréden  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. zvit, prebrisan: prepreden trgovec; bil je najbolj prepreden med nami; prepredena tatica preprédeno prisl.: prepredeno se je zasmejal; prim. prepresti ♪
  21.      preprédenec  -nca m (ẹ̑) ekspr. zvit, prebrisan človek: ne zaupam mu, star prepredenec je ♪
  22.      preprédenost  -i ž (ẹ̑) ekspr. zvitost, prebrisanost: moral je uporabiti vso svojo prepredenost, da se ni izdal; kmečka prepredenost ♪
  23.      prepregalíšče  -a s (í) nekdaj kraj, prostor, kjer se preprega živina: poštna kočija na prepregališču ♪
  24.      preprégati  -am nedov. (ẹ̄) 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: prepregati z nitmi 2. ekspr. biti, obstajati a) načrtno razporejen na kakem področju: takrat električno omrežje še ni prepregalo dežele b) na kaki površini: oblaki prepregajo nebo / knjiž. mesečina preprega polje 3. rastoč (mrežasto) a) prekrivati: divja trta preprega zidovje b) se širiti v čem: korenine vedno globlje prepregajo zemljo ∙ ekspr. lase ji že prepregajo srebrne niti začenja siveti 4. menjavati, zamenjavati vprežno žival: hlapci so prepregali in kričali; prepregati konje ♪
  25.      prepréka  -e ž (ẹ̑) publ. ovira: odstranjevati prepreke; podrta drevesa, skale in druge prepreke / vojaki so postavljali žične prepreke / jezikovne prepreke; to so glavne prepreke za hitrejši gospodarski napredek ♪

   65.411 65.436 65.461 65.486 65.511 65.536 65.561 65.586 65.611 65.636  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA