Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (65.436-65.460)



  1.      prepekán  -a -o [pǝk] prid. (á) zastar. zvit, prebrisan: lisica je prepekana tatica
  2.      prepékati  -am nedov. (ẹ̑) v zvezi s sonce povzročati občutek zelo močne toplote: ves dan jih je prepekalo sonce / zemljo je prepekalo vroče sonce
  3.      prepeléti  -ím nedov. (ẹ́ í) petpedikati: rad je poslušal prepelice, kadar so prepelele v žitu prepeléti se nar. vzhodno valjati se, (navadno) v sipki snovi; kopati se: sredi dvorišča se prepelijo kokoši
  4.      prepelíca  -e ž (í) 1. ptica selivka rjavkaste barve, ki živi na polju in travnikih: prepelica petpedika; prepelice in škrjančki 2. ekspr. mlada, ljubka ženska: kdo pa je tista prepelica / kot nagovor pridi, prepelica moja
  5.      prepelíčar  -ja m () 1. agr. nizki fižol s sivkasto belimi, rdeče pisanimi zrni: prepeličar in cipro 2. srednje velik lovski pes z daljšo valovito, navadno temno rjavo dlako z belimi lisami: gojiti prepeličarje
  6.      prepelíčarica  -e ž () prepeličarka: vedno ga je spremljala majhna prepeličarica
  7.      prepelíčica  -e ž (í) ekspr. 1. manjšalnica od prepelica: rad je poslušal petje prepeličic 2. mlada, ljubka ženska: le kje je našel to nežno prepeličico / kot nagovor dobro spi, prepeličica
  8.      prepelíčji  -a -e prid. () nanašajoč se na prepelice: prepeličje meso / čez travnik se je razlegalo prepeličje petje
  9.      prepelíčka  -e ž (í) ekspr. 1. manjšalnica od prepelica: prepelička je prepevala petpedi, petpedi; otroci so se podili po travniku kot jata prepeličk 2. mlada, ljubka ženska: rad je govoril o svoji prepelički / kot nagovor kam greš, prepelička
  10.      prepelíti se  -ím se nedov. ( í) nar. vzhodno valjati se, (navadno) v sipki snovi; kopati se: stara kokoš se je prepelila in šopirila v prahu ● nar. vzhodno sinička se je prepelila na soncu je frfotala, krilila
  11.      prepeljáti  -péljem tudi -ám dov., prepêlji prepeljíte; prepêljal (á ẹ̄, ) 1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti z enega mesta na drugo: prepeljati blago, tovor; čez reko se prepeljejo s čolnom; hitro, varno prepeljati / letalo je prepeljalo dvesto potnikov naenkrat // spraviti z enega mesta na drugo sploh: prepeljati avtomobil, voz drugam / imela je nalogo, da jih prepelje skozi zasedo 2. vozeč priti mimo česa, skozi kaj: prepeljati križišče / žarg. vlak je prepeljal signal zapeljal mimo signala, ko je bila na njem prižgana rdeča luč 3. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: prepeljati okrasni trak skozi luknjice; prepeljati žico skozi cev prepeljáti se enakomerno, drseč se premakniti: labod se je prepeljal po vodi / čez luno se je prepeljal temen oblak // nav. ekspr. zleteti z razprostrtimi, mirujočimi perutmi: sova se je prepeljala na drugo stran grape prepelján -a -o: vrednost prepeljanega tovora; pokojnik bo prepeljan na domače pokopališče
  12.      prepeljúh  -a m (ū) slabš. ničvreden, malovreden človek: prepeljuhi in klateži
  13.      prepelúh  -a m (ū) nar. prepeličji samec: v žitu se je oglasil prepeluh
  14.      prepénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da je kaj drugače, na drugem mestu zapeto, pripeto: obrnil je voz in začel prepenjati verige; plezalec se je prepenjal na klinih 2. s pripenjanjem, pritrjevanjem česa prekrivati, obdajati: stene so prepenjali s svilenimi tapetami, z žametom // napenjati, pripenjati čez kaj: med podboje so ob večerih prepenjali verige ● knjiž., redko gobelin prepenja celo steno prekriva; prepenjati lase s trakom spenjati prepénjati se knjiž. bočiti se: most se prepenja čez prepad / nad njimi se je prepenjalo modro nebo razprostiralo
  15.      preperelína  -e ž (í) kar nastane s preperevanjem kamnin(e): tla so pokrita s tanko plastjo preperelin
  16.      preperélost  -i ž (ẹ́) stanje preperelega: preperelost blaga, lesa; zaradi preperelosti stekla izkopana posodica odbija svetlobo v mavričnih barvah / duh po preperelosti in zatohlosti trohnobi
  17.      preperéti  -ím dov. (ẹ́ í) razpasti, razkrojiti se zaradi delovanja vlage, mraza, toplote: gnoj, listje preperi; tkanina je na soncu preperela; prst mora dobro prepereti preperèl in preperél -éla -o: preperel les; zavese na oknih so že preperele; ekspr. preperela pročelja hiš ∙ ekspr. od pijače je že ves preperel izčrpan, oslabel
  18.      preperína  -e ž (í) kar nastane s preperevanjem kamnin(e): voda in veter odnašata preperine; tanka plast preperine
  19.      prepésniti  -im dov. (ẹ̑) 1. s pesnjenjem spremeniti v verzih napisano literarno delo tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno delo: prepesnil je tudi nekaj ljudskih pesmi / prepesniti sonet v štirivrstičnico ∙ pred objavo je del pesmi prepesnil na novo spesnil // umetniško, soustvarjalno prevesti v verzih napisano literarno delo: prepesniti Homerjev ep; prepesniti iz italijanščine v slovenščino 2. s pesnjenjem, umetniškim ustvarjanjem narediti, da se izraža kaj v določeni pesniški, umetniški obliki: esejist trdi, da je v tej pripovedi Cankar prepesnil Komunistični manifest / prepesniti svoja doživetja v prepričljive verze // ekspr., v zvezi z v preoblikovati kako umetniško delo tako, da nastane to, kar izraža dopolnilo: prepesniti znani ep v simfonijo / prepesniti igro v filmski jezik 3. ekspr. poustvariti kaj na izrazito oseben, pesniški način: ta slikar predmetov ni reproduciral, ampak prepesnil / impresionistični kritik delo, ki ga vrednoti, prepesni prepésnjen -a -o: v slovenščino prepesnjena pesnitev
  20.      prepešáčiti  -im dov.) nav. ekspr. peš opraviti kako pot: danes smo prepešačili deset kilometrov / to pot, razdaljo je prepešačil v pol ure // peš priti z enega konca česa na drugega: prepešačiti otok podolgem in počez ● ekspr. v mladosti sta veliko prepešačila prehodila peš
  21.      prepéti  -pnèm dov., prepél; nam. prepét in prepèt (ẹ́ ) 1. narediti, da je kaj drugače, na drugem mestu zapeto, pripeto: prepeti jermen, verigo / vso živino so morali prepeti 2. s pripenjanjem, pritrjevanjem česa prekriti, obdati: prepeti steno z blagom, usnjem // napeti, pripeti čez kaj: pajek je prepel mrežo čez vso odprtino / prepeti vrata z verigo // speti: prepeti lase s trakom ● knjiž., redko rahli oblaki so prepeli nebo prekrili prepét -a -o: z jermenom prepet sveženj; vrata so prepeta z verigo
  22.      prepéti  -pôjem dov., prepój prepójte tudi prepôj prepôjte; prepél (ẹ́ ó) 1. s petjem priti (od začetka) do konca pesmi: povabil ga je, da mu prepoje na novo komponirano delo; v enem dnevu so dvakrat prepeli vso opero / ekspr. koliko pesmi smo prepeli tiste čase 2. ekspr. prebiti, preživeti ob petju, prepevanju: veliko ur smo prepeli 3. pri petju biti glasnejši kot drugi: s svojim visokim glasom prepoje vse pevce
  23.      prepetnájstiti  -im dov.) ekspr. ogoljufati, prevarati: poskušali so ga prepetnajstiti; prepetnajstili so ga pri kupčiji
  24.      prepíčel  -čla -o [ǝ] prid. (í) nav. ekspr. preveč pičel: prepičel pridelek; prepičla hrana prepíčlo prisl.: prepičlo hranjeni otroci
  25.      prepíh  -a m () gibanje, premikanje zraka, ki nastane v (zaprtem) prostoru med dvema odprtinama: ko je odprl vrata, je nastal prepih; prepih mu škoduje; zavarovati rastline pred prepihom / biti, stati na prepihu; sušiti meso na prepihu ∙ ekspr. tako odgovorna delovna mesta bi morala biti stalno na prepihu izpostavljena kritičnemu ocenjevanju, nadzorstvu; ekspr. Slovenci živimo na prepihu na ozemlju, kjer se križajo različni kulturni, politični vplivi, različna prizadevanja

   65.311 65.336 65.361 65.386 65.411 65.436 65.461 65.486 65.511 65.536  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA