Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (65.361-65.385)



  1.      preobšíren  -rna -o prid. () preveč obširen: preobširno dvorišče / preobširne priprave / knjiga je preobširna preobsežna preobšírno prisl.: preobširno pripovedovati, razlagati
  2.      preobtežênost  -i ž (é) lastnost, značilnost preobteženega: preobteženost dvigala, letala / preobteženost z delom / ekspr. preobteženost sloga
  3.      preobtežíti  -ím dov., tudi preobtéži; preobtéžil ( í) preveč obtežiti: preobtežiti ladjo, voz; preobtežiti žival / ekspr. preobtežiti pripovedovanje s podrobnostmi preobtežèn -êna -o: preobteženi nosači; preobtežen slog; preobteženo letalo
  4.      preobúti  -obújem dov., preobúl in preobùl (ú ) obuti v drugo obuvalo: preobleči in preobuti otroka; bil je moker in se je hitro preobul / preobuti čevlje; preobuti si nogavice ● ekspr. preobuti konja na novo podkovati
  5.      preobzíren  -rna -o prid. () preveč obziren: prepameten in preobziren je za kaj takega; preobzirna je, da bi ga to vprašala preobzírno prisl.: preobzirno ravnati s kom
  6.      preobžréti se  -žrèm se dov., preobžŕl se (ẹ́ ) 1. nizko preobjesti se: preobžrl se je, zato ne more spati 2. slabš. naveličati se: preobžrli smo se enolične hrane / preobžrl sem se njihove družbe
  7.      preocéniti  -im, in preoceníti in preocéniti -im dov. (ẹ́; ẹ́) drugače, na novo oceniti: nova družba je marsikak zgodovinski pojav preocenila / knjiž. preoceniti vrednote prevrednotitiknjiž., redko težko je preoceniti pisatelja po njegovem prvem delu oceniti
  8.      preočíten  -tna -o prid.) preveč očiten: kazati preočiten prezir; preočitna laž / ekspr. preočitno nesorazmerje preočítno prisl.: preočitno se ga izogiba; preočitno kaže razočaranje; preočitno posnemati
  9.      preoddájati  -am nedov. () knjiž., redko posredovati, zapuščati: preoddajati izročilo, pesmi poznejšim rodovom
  10.      preoddáljen  -a -o prid. () preveč oddaljen: preoddaljeni so, da bi jih lahko dohiteli / preoddaljeni kraji; od mesta so preoddaljeni
  11.      preodéti  -dénem dov., preodêni preodeníte (ẹ́) knjiž. preobleči: preodeti otroke / preodeti predpasnik / pobeglega so preodeli; preodel se je v kmeta preodét -a -o: biti preodet v berača
  12.      preodkrít  -a -o prid. () preveč odkrit: preodkrit in prepošten človek; biti preodkrit / preodkrite izjave
  13.      preodlíčen  -čna -o prid.) ekspr. zelo odličen: vreme je bilo preodlično / imeti preodličen spomin / zbrala se je sama preodlična gospoda
  14.      preodlóčen  -čna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč odločen: preodločen človek / preodločna beseda preodlóčno prisl.: preodločno zahtevati
  15.      preogrômen  in preogrómen -mna -o prid. (; ọ̑) preveč ogromen: poslopje je preogromno za tako dejavnost
  16.      preohlápen  -pna -o prid. (á ā) preveč ohlapen: preohlapne hlače / preohlapne mišice / ekspr. ta definicija je preohlapna
  17.      preokóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč okoren: biti preokoren in preneroden za tako družbo / preokorni čevlji / preokorna pisava / preokorno izražanje / star človek ima preokorne prste za natančno delo ● knjiž. beseda je preokorna, da bi izrazila mojo žalost moja žalost je tako velika, da se ne da izraziti z besedami preokórno prisl.: preokorno se vesti
  18.      preokreníti  -krénem dov. ( ẹ́) knjiž. spremeniti, predrugačiti: vse je prenaredil in preokrenil; čudil se je, da se je tako nenadoma preokrenil; brezoseb. potrpeti je treba, se bo že preokrenilo / preokreniti potek dogodkov // obrniti, preusmeriti: veter je preokrenil dim / preokreniti pot napredka; bojna sreča se je preokrenila
  19.      preokrèt  -éta m ( ẹ́) knjiž. preobrat, preusmeritev: v njegovi bolezni je nastal preokret; preokret v duševnem življenju / družbeni preokret v socializem / preokret od starih norm k novim
  20.      preokrétnica  -e ž (ẹ̑) publ. prelomnica, mejnik: ustanovitev Komunistične partije je preokretnica v razvoju delavskega gibanja pri nas; novo letalo pomeni preokretnico v letalski industriji
  21.      preokupácija  -e ž (á) publ. 1. zanimanje, zavzetost: opis duševnosti junakov je avtorjeva osrednja preokupacija; miselne in čustvene preokupacije mladega človeka / ustvarjalna preokupacija pisateljev // skrb, zaposlitev: njegova glavna preokupacija je zdaj učenje / vsakdanje preokupacije meščanov 2. preobremenitev, prezaposlenost: preokupacija današnjega človeka / potreba po sprostitvi zaradi preokupacij
  22.      preoptimístičen  -čna -o prid. (í) preveč optimističen: preoptimističen človek / preoptimistično razpoloženje / preoptimistične napovedi preoptimístično prisl.: preoptimistično soditi
  23.      preoráti  -ôrjem in -órjem dov., preôrji preorjíte; preorál (á ó, ọ́) 1. zrahljati zemljo s plugom: preorati ledino, njivo / spomladi so praho preorali ponovno zorali; do konca tedna bodo vse preorali končali oranje 2. nav. ekspr. narediti čez kaj brazdi podobne zareze: avtomobili so preorali cesto; ladja je preorala morske valove; pren. skrbi so mu preorale obraz preorán -a -o: preoran obraz; preorana njiva; vonj preorane zemlje; pokrajina je preorana od številnih rek in grap
  24.      preorganizírati  -am dov. () na novo organizirati: preorganizirati šolstvo; zdravstvo se je preorganiziralo ∙ redko delavnico so preorganizirali po najsodobnejših načelih preuredili, predelali
  25.      preorientácija  -e ž (á) publ. preusmeritev: preorientacija s sedanjega načina dela poteka počasi; preorientacija našega izvoza na dežele v razvoju / poklicna, politična preorientacija; metodološka preorientacija v šolstvu / doživljati miselno preorientacijo

   65.236 65.261 65.286 65.311 65.336 65.361 65.386 65.411 65.436 65.461  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA