Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (64.636-64.660)



  1.      prèdtákt  -a m (-) muz. nepopolni takt na začetku skladbe: predtakt obsega eno četrtinko; pren., knjiž. ta umetnina je predtakt razcveta našega baroka
  2.      prèdték  -a m (-ẹ̑) šport. izbirni tek pred odločilnim, zadnjim tekom: v predteku je nastopila celotna ekipa
  3.      predtém  in predtèm in pred tém in pred tèm prisl. (ẹ̑; ) prej: izid je bil prav tako negotov kakor predtem / še dan predtem sem ga srečal / danes je pesem vsakomur razumljiva, predtem pa so jo imeli za preveč modernistično; prim. ta
  4.      predúh  -a m () odprtina, luknja, odprta na obeh straneh: skozi preduh prihaja v jamo svež zrak / zračni preduh v predoru; preduh v peči ∙ zastar. vlak je zapeljal v preduh predor
  5.      predújem  -jma m (ú) znesek, ki se dobi, dá kot del celotnega zneska: dati, izplačati predujem; poslal mu je predujem za naslednji roman / predujem na plačo ♦ jur. znesek, ki ga založi stranka za stroške, nastale v dokaznem postopku
  6.      predújemski  -a -o [jǝm] (ū) pridevnik od predujem: predujemska pogodba
  7.      prèdupòr  -ôra m (- -ó) elektr. upor, vezan zaporedno z merilnim instrumentom zaradi razširitve njegovega merilnega območja: zamenjati predupor / ohmski predupor
  8.      predúšen  -šna -o prid.) ki prepušča plin, tekočino, svetlobo: predušna plast / veter je zapihal skozi predušno odprtino odprtino za zračenje
  9.      prèdzakónski  -a -o prid. (-ọ̄) nanašajoč se na čas pred sklenitvijo zakonske zveze: predzakonsko življenje / posvetovalnica za predzakonsko vzgojo
  10.      prèdzgódba  -e ž (-ọ̑) knjiž. zgodba pred glavno zgodbo: ta zgodba ima svojo predzgodbo, ki jo izvemo iz prvih prizorov; predzgodba drame
  11.      predzídek  -dka m () majhna zidana ploskev navadno pred vhodnimi vrati: stal je na predzidku in kadil
  12.      predzídje  -a s () redko zunanji obrambni zid: ustavil se je pred predzidjem; pren., knjiž. skupino so imenovali predzidje marksistične ideologije
  13.      prèdzímski  -a -o prid. (-í) nanašajoč se na čas pred zimo: predzimska zaščita sadnega drevja / meglen predzimski dan
  14.      predznáčen  -a -o prid. () mat. ki ima predznak: predznačeno število
  15.      prèdznák  -a m (-) knjiž., navadno s prilastkom 1. pojav, ki kaj napoveduje; znamenje, znak: ugotavljati predznake bolezni; bal se je, da je to predznak bližajoče se lakote 2. z oslabljenim pomenom kar označuje lastnost, značilnost česa: ta pomoč ima socialni predznak / taka umetnost nima več negativnega predznaka ni več negativna / idejni predznak dejanja, pojava idejnost dejanja, pojavamat. znak plus ali minus pred številom za določanje pozitivnosti ali negativnosti; muz. znak za znižanje ali zvišanje tona za polton ali dva poltona ali za vračanje na prvotno višino
  16.      predznámba  -e ž () jur. pogojni vpis v zemljiški knjigi, ki obvelja, če se pozneje upraviči: predznamba lastninske pravice
  17.      prèdznámenje  -a s (-á) knjiž., navadno s prilastkom pojav, ki kaj napoveduje; znamenje, znak: predznamenja bolezni / njegova dela so predznamenje nove dobe
  18.      prèdznánje  -a s (-) publ. znanje, ki je potrebno za razumevanje, znanje česa: zaradi pomanjkljivega predznanja težko študira / za razumevanje te knjige je potrebno strokovno predznanje
  19.      predzôren  in predzóren -rna -o prid. (; ọ̑) knjiž. nanašajoč se na čas pred zoro: predzorni veter
  20.      prèdželódec  -dca m (-ọ̑) zool. vsak izmed treh delov, ležečih neposredno pred želodcem prežvekovalcev
  21.      prêeksisténca  -e ž (-ẹ̑) filoz., po Platonu obstoj duše pred vstopom v človekovo telo: vera v preeksistenco
  22.      preenolíčen  -čna -o prid. () preveč enoličen: brez tega bi jim bili večeri preenolični; življenje je tam preenolično / preenolična hrana
  23.      preenostránski  -a -o prid. (á) preveč enostranski: preenostranski razvoj strokovnih sposobnosti; preenostranska vzgoja / preenostranski človek preenostránsko prisl.: preenostransko obravnavati probleme
  24.      prêfabricírati  -am nedov. in dov. (-) grad. vnaprej izdelovati, proizvajati: prefabricirati gradbene elemente prêfabricíran -a -o: prefabricirani deli predora
  25.      prêfabrikácija  -e ž (-á) glagolnik od prefabricirati: prefabrikacija gradbenih elementov

   64.511 64.536 64.561 64.586 64.611 64.636 64.661 64.686 64.711 64.736  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA