Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (64.586-64.610)


  1.      predrépen  tudi predrêpen -pna -o prid. (ẹ̑; ȇ) zool., v zvezi predrepna plavut neparna plavut na trebuhu ribe ♪
  2.      predréti  -drèm tudi -dêrem dov., stil. prederó; predríte tudi prederíte; predŕl (ẹ́ ȅ, é) 1. navadno s koničastim predmetom narediti luknjo a) skozi kaj: s svinčnikom predreti papir; okroglo predreti tkanino; gleda, kot bi ga hotel z očmi predreti / predreti zamašeno cev odmašiti; pren., knjiž. bridkosti meč je predrl srce b) skozi ovoj, steno česa: predreti bulo; predreti gnojni mehur; žulj se mu je predrl / predreti kolo; pren., ekspr. predreti mejo znanega; hotel je predreti krog danih možnosti 2. priti skozi kaj ovirajočega: lava je predrla zemeljsko skorjo; kal je predrla zemljo; mladi so kot hudournik, ki predre vsako oviro / sonce ni moglo predreti goste megle; blisk je predrl oblake / ekspr. bila je tema, da je pogled ni predrl / ogenj je predrl skozi špranjo // ekspr. priti iz česa, razširiti se: njegov sloves ni mogel predreti krajevnega okvira; pren. skozi temo človeški um ne more predreti 3. nav. ekspr. z bojem priti skozi nasprotnikove položaje v njegovo zaledje: naše sile so predrle nemške obrambne čete; predreti levo krilo fronte / ženske so predrle kordon 4. knjiž., s prislovnim določilom prodreti: v diru je predrl do poveljnikovega šotora / do tu so predrli predniki današnjih Slovencev ● ekspr. nasprotja so predrla preveč v globino so postala zelo velika ◊ petr. pojaviti se na zemeljski površini predŕt -a -o 1. deležnik od predreti: predrta zračnica; fronta je bila predrta na več mestih 2. nar. presnet, preklet: predrte trske, kako nerade gorijo / predrta reč! se je hudoval ● nar. ne dam mu niti predrte pare popolnoma nič denarja; prisl.: predrto previden in navihan človek; predrto res je to ♪
  3.      predŕgniti  -em dov., tudi predrgníla (ŕ ȓ) z drgnjenjem narediti luknjo: kolo je predrgnilo aktovko na hrbtni strani; pete pri nogavicah se rade predrgnejo / vrv se je pri plezanju predrgnila zaradi drgnjenja pretrgala ● žarg., avt. z avtom je že dosti predrgnil prevozil ♪
  4.      prèdrímski  -a -o prid. (ȅ-í) nanašajoč se na čas pred prihodom starih Rimljanov: Iliri in drugi predrimski prebivalci / predrimska doba ♪
  5.      prédrje  -a s (ẹ̄) nar. preddverje: zapeljal je voz na dvorišče pred predrje; hiša s predrjem ♪
  6.      predrôben  tudi predrobán -drôbna -o tudi -ó prid. (ó ȃ ó) 1. preveč droben: predroben krompir / zrnje je predrobno za setev / njen obraz je predroben / predrobna pisava / ekspr. predrobne vsakdanje skrbi 2. ekspr. zelo droben: predrobne ptice ♪
  7.      predrobíti  -ím dov., predróbil (ȋ í) 1. ponovno zdrobiti: predrobiti grozdje, tropine 2. ekspr. prehoditi s kratkimi, hitrimi koraki: hitro je stekla in predrobila nekaj stezic ♪
  8.      predročênje  -a s (é) glagolnik od predročiti: predročenje in zaročenje / držati roke v predročenju ♪
  9.      predročíti  -ím dov., predróčil (ȋ í) šport. dati, dvigniti roko naprej: predročiti in zaročiti ♪
  10.      prèdromántičen  -čna -o prid. (ȅ-á) nanašajoč se na predromantiko: predromantični motivi / predromantična estetika, poezija ♪
  11.      prèdromántika  -e ž (ȅ-á) doba literarnih, umetniških tokov pred romantiko: predromantika in romantika ♪
  12.      predrožíti  -ím dov., predróžil (ȋ í) 1. star. prepeljati (čez reko), potiskaje plovilo z drogom: predrožiti popotnike 2. knjiž. prepeljati (čez reko) sploh: brodnik jih je predrožil na drugi breg; predrožila sta se čez Dravo ♪
  13.      predŕsati  -am dov. (ȓ) 1. drsaje priti z enega konca česa na drugega: predrsati progo v rekordnem času / komaj je predrsal razdaljo od vrat do postelje drsaje prehodil 2. drsaje prehiteti: predrsati nasprotne branilce 3. z drsanjem narediti luknjo: predrsati podplate, rokave ♪
  14.      predrtína  -e ž (í) knjiž. odprtina, navadno okenska: predrtina v prvem nadstropju / predrtina v stropu / okenska predrtina ♦ arheol. luknja v kovinskem okrasku kot njegova sestavina ♪
  15.      predrugáčba  -e ž (ȃ) zastar. predrugačenje: prizadevati si za predrugačbo življenja / v novi izdaji poezij je več predrugačb in popravkov sprememb ♪
  16.      predrugáčenje  -a s (ȃ) glagolnik od predrugačiti: poskrbeti za predrugačenje socialnih razmer; predrugačenje življenja / notranje predrugačenje / predrugačenje pogodbe ♪
  17.      predrugáčiti  -im dov. (á ȃ) narediti, da ima kaj a) drugačne lastnosti, značilnosti: predrugačiti družbo; marsikaj bo treba predrugačiti; predrugačiti organizacijo / napori so predrugačili njen obraz / pokrajino so v nekaj letih čisto predrugačili spremenili / predrugačiti človeka; predrugačil se je in poboljšal b) drugačno vsebino, obliko: predrugačiti pesem; scenarij bo treba predrugačiti / predrugačiti sodbo predrugáčen -a -o: čisto je predrugačen; predrugačene razmere ♪
  18.      predŕzen  -zna -o prid., predŕznejši (ŕ r̄) 1. ki si v odnosu do ljudi preveč upa: biti predrzen; fant je predrzen v obnašanju // ki izraža, kaže tak odnos: predrzen obraz; predrzen pogled / predrzen odgovor; tako dejanje, govorjenje je zelo predrzno 2. knjiž. ki vzbuja pozornost zaradi nenavadnosti, posebnosti; drzen: predrzni skoki v vodo; predrzno junaštvo predŕzno prisl.: predrzno gledati; predrzno se obnašati ♪
  19.      predŕznež  -a m (ȓ) ekspr. predrzen človek: nihče ne mara tega predrzneža; predrzneža je udarila po licu ♪
  20.      predŕznica  -e ž (ȓ) ekspr. predrzna ženska: imajo jo za predrznico; ali ste že kdaj videli tako predrznico ♪
  21.      predŕzniti se  -em se tudi predŕzniti si -em si dov. (ŕ ȓ) z nedoločnikom izraža, da kdo stori kaj kljub neprimernosti, neupravičenosti ali nevarnosti: kako si se predrznil kaj takega reči; če bi se predrznil kaj ugovarjati, gorje ti / v globino so se predrznili spustiti samo najpogumnejši fantje upali ♪
  22.      predŕznost  -i ž (ŕ) lastnost predrznega človeka: biti kaznovan zaradi predrznosti; mladostna predrznost // ekspr. predrzno dejanje, govorjenje: dovolj imam že tvojih predrznosti / govoriti razne nesramnosti in predrznosti ♪
  23.      predsédnik  -a m (ẹ̑) 1. navadno voljeni najvišji funkcionar organizacije, telesa: skupščina ima predsednika in več podpredsednikov; voliti predsednika; predsednik društva; predsednik republike; predsednik sveta delovne skupnosti; naloge, pooblastila predsednika / predsednik Zveznega izvršnega sveta / častni predsednik; v nekaterih državah ministrski predsednik / predsednik izpitne komisije; predsednik razredne skupnosti 2. kdor vodi sestanek ali sejo: predsednik je zaključil sejo / delovni predsednik ♪
  24.      predsédniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na predsednike: različne predsedniške dolžnosti, funkcije / predsedniško poročilo / predsedniške volitve / predsedniški stol ♦ jur. njegov predsedniški mandat je že potekel; predsedniška republika v zahodnih državah republika, v kateri predsednik, voljen za določen čas, usmerja in vodi vladno politiko ♪
  25.      prèdsezóna  -e ž (ȅ-ọ̑) čas pred sezono: prehod iz predsezone v glavno sezono je bil letos zelo občuten; predsezona in posezona / v predsezoni so cene nižje / gledališka predsezona ♪

   64.461 64.486 64.511 64.536 64.561 64.586 64.611 64.636 64.661 64.686  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA