Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (64.311-64.335)


  1.      prèč  prisl. (ȅ) pog. proč: pojdi preč; odpeljati voz preč / vas je daleč preč / spraviti strupene bodice preč odstraniti / ura je enajst preč / malo je manjkalo, pa bi bila noga preč ● pog., ekspr. od strahu je čisto preč zelo prizadet, pretresen; pog., ekspr. od dolge hoje je čisto preč zelo utrujen, telesno izčrpan; pog., ekspr. roke preč od denarja ne segaj po njem, ne prisvajaj si ga ♪
  2.      préča  -e ž (ẹ́) ozek pas kože med lasmi, razdeljenimi, počesanimi na dve strani: okoli preče ji lasje temnijo; imeti prečo na strani, po sredi; vtreti mazilo po preči / narediti prečo / biti počesan na prečo ♪
  3.      prečákati  -am dov., prečákajte in prečakájte; prečákala in prečakála (á ȃ) ekspr. čakaje prebiti, preživeti: zaman je prečakal dopoldne; cele ure je prečakala po ambulantah // prebiti, preživeti sploh: vojno je prečakal na deželi; noč je prečakal v zasedi // v čakanju doseči veliko, preveliko mero: koliko sem ga prečakala, pa ga ni bilo domov ● knjiž., redko ali bomo prečakali deževje dočakali konec deževja ♪
  4.      préčanski  -a -o prid. (ẹ̑) v srbskem okolju nanašajoč se na pokrajino severno od Donave in Save: prečanska inteligenca ♪
  5.      prečárati  -am dov. (ȃ) 1. po ljudskem verovanju s čaranjem spremeniti: čarovnica jo je prečarala v lepo mlado dekle 2. knjiž., ekspr. spremeniti, preoblikovati, zlasti v lepše: megle so prečarale podobo pokrajine; s svojo milino je znala prečarati žalost v veselje; s tistim dnem se mu je življenje prečaralo v pravljico / mesec ji je s svojo svetlobo prečaral obraz ♪
  6.      prečastít  -a -o prid. (ȋ) star. spoštovan, cenjen: zbrala se je vsa prečastita duhovščina; družba prečastitih gospa / kot pristavek za duhovnika prečastiti gospod; sam.: govoril sem s prečastitim z duhovnikom ♪
  7.      prečeméti  -ím [čǝm] dov., prečemì (ẹ́ í) negibno, tiho sedeč prebiti, preživeti: ujetniki so dan prečemeli ob ognju / ekspr. leta je prečemela v tej sobi // napol buden prebiti, preživeti: bolnik je noč prečemel ♪
  8.      préčen  -čna -o prid. (ẹ̑) pravokoten na podolžno stran, os predmeta: prečne proge na blagu; prečna razpoka / prečni prerez; prečna os // pravokoten na podolžno stran, os drugega predmeta: orodje s kratkim prečnim rezilom; prečni rovi; prečni in podolžni tram / prečna ulica ulica, ki povezuje dve daljši ulici ◊ arhit. prečna ladja; biol. podolžna, prečna delitev; grad. prečni mostni nosilec préčno prisl.: prečno pregraditi hlev; trak je razpet prečno na tekmovalno stezo; prečno progast ♪
  9.      prečepéti  -ím dov. (ẹ́ í) čepeč prebiti, preživeti: otroci več ur prečepijo v peskovniku in se igrajo; vso vožnjo je prečepel v kotu živinskega vagona / kokoši prečepijo noč na gredah / ekspr. večere prečepi za pisalno mizo presedi // ekspr. prebiti, preživeti sploh: največ časa prečepi v pisarni; vse življenje je prečepel v tem kraju ♪
  10.      prečesáti  -čéšem dov., prečêši prečešíte; prečêsal (á ẹ́) 1. temeljito, v vse smeri počesati: lase je treba večkrat prečesati; s prsti si je prečesal kodre 2. redko spremeniti pričesko: prečesati otroka; če gre zvečer v gledališče, se prečeše 3. žarg. sistematično, temeljito pregledati z vojaštvom: prečesati gozd, teren; sovražniki so v strelskih vrstah prečesali vso Notranjsko; podolgem in počez prečesati okolico // ekspr. pregledati, preiskati: vso vas so prečesali, pa ga niso našli / prečesati morsko dno ● ekspr. našel ga bom, pa če bi moral prečesati ves ocean prepluti; žarg. rokopis bo treba še prečesati pregledati, popraviti ♪
  11.      prečésto  prisl. (ẹ̑) knjiž. prepogosto: prečesto zahaja v kavarno / taka je le prečesto usoda pisateljev ♪
  12.      prečéstokrat  prisl. (ẹ̑) knjiž. prevečkrat, prepogosto: prečestokrat so pri njem iskali pomoč ♪
  13.      prečíst  -a -o stil. -ó prid. (ȋ ȋ) 1. preveč čist: hiša se mu je zdela prečista in preveč pospravljena / govori kar prečisto slovenščino / prečist značaj je, da bi lahko spletkaril 2. ekspr. zelo čist: prečist planinski zrak; prečisto jutranje nebo ♪
  14.      prečístiti  -im dov. (í ȋ) 1. temeljito očistiti: enkrat na mesec mu je prečistila vso hišo // odstraniti primesi: prečistiti olje, vodo / prečistiti zrak 2. knjiž. povzročiti, da postane kaj popolnoma jasno, izoblikovano: prečistiti besedilo, naziranje, pojme; predstavo bo treba še stilno prečistiti; njegove risbe so se z leti prečistile 3. knjiž. povzročiti popolno moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih nagnjenj, čustev: trpljenje ga je prečistilo; notranje se prečistiti ◊ voj. prečistiti teren uničiti ostanke nasprotnikovih enot prečíščen -a -o: v trpljenju prečiščen človek; prečiščeni pojmi; prečiščeno seme ♦ jur. prečiščeno besedilo zakona dokončna oblika prej večkrat spremenjenega ali dopolnjenega besedila zakona ♪
  15.      prečíščenje  -a s (ȋ) glagolnik od prečistiti: prečiščenje zraka / prečiščenje besedila / prečiščenje v trpljenju ♪
  16.      prečíščenost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost prečiščenega: prečiščenost zraka zaradi vetra / knjiž.: stilna prečiščenost skladbe; prečiščenost pesniškega izraza ♪
  17.      prečítati  -am dov. (ȋ) 1. z branjem priti do konca besedila; prebrati: ko je knjigo prečital, jo je posodil prijatelju 2. razpoznati znak, znake za glas, glasove in jih povezati v besedo: tako nečitljivo pisavo ima, da je ni mogoče prečitati // dojeti vsebino besedila: prečitati pesem ♪
  18.      préčiti  -im nedov. in dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. knjiž. prečkati: prečiti progo, ulico / molče je prečil trg ♦ alp. prečiti plaz, steno 2. nedov., star. preprečevati: valovi so jima prečili, da nista mogla pluti dalje ♪
  19.      préčka 1 -e ž (ẹ̑) 1. prečno nameščen element, zlasti letev, drog, kot del različnih priprav: obesiti zavese na prečko; medeninasta prečka; prečke križa; prečke pri lestvi; nogo je oprl na prečko pri stolu; prečke v ograji 2. obrt. podolgovato oblikovan kos lesa, ki veže pesto s platiščem: kolesne prečke; les za prečke / knjiž. prečke motornega kolesa špice ◊ agr. kratek drog pri vozu, plugu, na katerega se pripneta vprežni vrvi; navt. sprednje pomožno jadro, navadno trikotne oblike; šport. prečni tram, drog, ki povezuje vratnici pri golu ♪
  20.      préčka 2 -e ž (ẹ́) nav. ekspr. manjšalnica od preča: imeti prečko na sredi glave / česati lase na prečko ♪
  21.      préčkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od prečkati: prečkanje ceste, reke / prečkanje travnika ♪
  22.      préčkast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben prečki, letvi: prečkasta odprtina ♪
  23.      préčkati  -am nedov. in dov. (ẹ̑) 1. prehajati, iti na drugo stran ali od enega konca do drugega, gibajoč se, premikajoč se navadno v prečni smeri: neprevidno je prečkal cesto; prečkati železniško progo; prečkati reko / prečkati dvorišče; prečkati pobočje; prečkati sobo, trg 2. biti speljan, voditi navadno pravokotno čez kaj podolgovatega: pobočje prečka ozka steza; cesta prečka železniško progo / telo živali prečkajo temnejše proge // nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj sploh: pokrajino prečka mnogo daljnovodov ◊ navt. z obračanjem jadrnice s premcem proti vetru narediti, da se veter upre v jadro z druge strani ♪
  24.      préčnica  -e ž (ẹ̑) 1. prečno nameščen element, zlasti letev, deska, kot del različnih priprav: na dva kola je pribil prečnico; napeti platno med dve prečnici; prečnici križa 2. prečna os, črta: izmeriti prečnico; prečnica in podolžnica // kar poteka prečno čez kaj: plezali smo po prečnici čez skalovje / križišče glavne ulice s prečnico prečno ulico; knjiž. zavil je po prečnici čez travnik bližnjici ◊ geom. črta, ki seka sistem črt ♪
  25.      préčnik  -a m (ẹ̑) prečno nameščen element, zlasti tram, drog: splav je povezal s prečniki; prečniki kozolca; prečnik pri podboju / z glavo je zadel ob prečnik v stropu ◊ grad. pomožni nosilni element pri mostni ali krovni konstrukciji, pravokoten na glavno os; mont. hodnik, ki poteka prečno na smer glavnega hodnika ♪

   64.186 64.211 64.236 64.261 64.286 64.311 64.336 64.361 64.386 64.411  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA