Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (64.161-64.185)


  1.      praznorók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki nima, ne nosi ničesar v rokah: hodil je ob njej praznorok ∙ ekspr. hčere ne bom pustil praznoroke od hiše brez denarja, premoženja; ekspr. z lova se je vrnil praznorok ničesar ni ulovil ♪
  2.      práznost  -i ž (á) knjiž. lastnost, stanje praznega: praznost prostora, sobe / spoznal je praznost in nesmiselnost svojega ravnanja / ekspr. obsodili so praznost njegovega članka ♪
  3.      praznôta  -e ž (ó) ekspr. praznina: kamor je pogledal, je bila sama praznota in opuščene domačije; njegova postava se je izgubila v praznoti / praznota zapuščenega dvorišča / praznota dovtipov / duhovna praznota; občutje praznote ♪
  4.      praznôten  -tna -o prid. (ó) ekspr. prazen: praznotne ulice / praznotno govorjenje / praznoten trud ♪
  5.      práža  -e ž (á) lov. užitna drobovina divjačine; cvrček: speči pražo ♪
  6.      pražárna  -e ž (ȃ) obrat za praženje: pražarna kave; delavke v pražarni ♦ metal. pražarna rude ♪
  7.      pražárnica  -e ž (ȃ) redko pražarna: pražarnica in embalirnica kave ♪
  8.      prážen  -žna -o (ȃ) pridevnik od prag: pražna deska ♪
  9.      práženje  -a s (á) glagolnik od pražiti: praženje kave; praženje in kuhanje ♪
  10.      pražílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) 1. delavec, ki praži: pražilec kave ♦ metal. pražilci rude 2. naprava za praženje; pražilnik: pražilec za kavo / pražilec za kruh opekač ♪
  11.      pražílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na praženje: pražilna naprava, priprava / pražilna peč peč za praženje rude ♪
  12.      pražíljka  -e ž (ȋ) nar. 1. listnato drevo, ki raste v Braziliji in daje dragocen les; bražiljka: deblo pražiljke // rdeče barvilo iz lesa tega drevesa: barvati pirhe s pražiljko 2. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina; bazilika: vonj rožmarina in pražiljke ♪
  13.      pražílnica  -e ž (ȋ) pražarna: pražilnica kave ♪
  14.      pražílnik  -a m (ȋ) naprava za praženje: pražilnik za kavo / pražilnik za kruh opekač ♪
  15.      prážiti  -im nedov. (á ȃ) 1. s segrevanjem, navadno na manjši količini maščobe, delati, da dobi živilo rjavo barvo: pražiti čebulo na olju; pražiti drobtine, moko / pražiti kavo, sladkor; pren., ekspr. cel dan se je pražil na soncu 2. pripravljati jed na majhni količini vroče maščobe: pražiti jetra; pražiti koščke mesa; pražiti krompir pražiti kuhan, na lističe zrezan krompir ◊ metal. pražiti rudo s segrevanjem odstranjevati iz rude hlapljive in gorljive snovi prážen -a -o: pražen(i) krompir; pražen(i) sladkor; pražena kava; pražena jetra ♪
  16.      prážnje  -a s (á) etn. pražnje platno: rjuhe iz novega pražnja; kos pražnja ♪
  17.      prážnji  -a -e prid. (á) star. prazničen, boljši: pražnji klobuk; pražnji prt; ima eno samo pražnjo obleko; bela pražnja srajca ● star. pražnji dan praznični dan, praznik; star. pražnja stran življenja vesela, vedra ◊ etn. pražnje platno tanko ročno tkano platno prážnje prisl.: pražnje obleči otroke; pražnje razpoložen človek; sam.: preobleči se v pražnje v praznično, boljšo obleko; priti v pražnjem praznično oblečen ♪
  18.      prážupníja  -e ž (ȃ-ȋ) zgod. velika župnija, ustanovljena ob organiziranju cerkve v kaki deželi: sedež pražupnije ♪
  19.      prážužélka  -e ž (ȃ-ẹ̑) nav. mn., zool. nekrilate žuželke, katerih razvoj poteka brez metamorfoze, Apterygota ♪
  20.      pŕda  -e ž (r̄) 1. etn. piščal iz lubjaste, na koncu odrgnjene in stisnjene cevke: prda iz vrbovega lubja 2. nizko del živalske zadnjice okrog odprtine debelega črevesa: konjska prda ♪
  21.      pŕdec  -dca m (ȓ) 1. vulg. glas, ki nastane pri izločitvi plinov iz črevesja: spuščati prdce 2. nizko malovreden, nepomemben človek: ob njem se je sam sebi zazdel prdec // kar je malo vredno, nepomembno: za vsak prdec se razburja ♪
  22.      prdéti  -ím nedov. (ẹ́ í) vulg. izločati pline iz črevesja: glasno prdeti // oddajati prdcu podobne glasove: avtomobil je na ves glas prdel pod oknom ♪
  23.      pŕdniti  -em dov. (ŕ ȓ) vulg. izločiti pline iz črevesja: glasno, tiho prdniti ♪
  24.      prdúlja  -e ž (ú) knjiž., šalj. zadnjica: udaril ga je po prdulji ∙ ekspr. vozil se je z zelo staro prduljo motornim vozilom ♪
  25.      prè  prisl. (ȅ) nar. vzhodno baje, menda: ima pre lepo novo hišo; on pre še nič ne ve ♪

   64.036 64.061 64.086 64.111 64.136 64.161 64.186 64.211 64.236 64.261  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA