Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (64.061-64.085)



  1.      práoblíka  -e ž (-) prvotna, osnovna oblika: spreminjati praobliko predmeta / praoblika te drame
  2.      práoceán  -a m (-) prvi, najstarejši ocean: življenje se je razvilo v praoceanih
  3.      práôče  -éta m, im. mn. práočétje tudi práočéti (-ẹ́) 1. knjiž. začetnik rodu: imeti skupnega praočeta / naš praoče po bibliji Adam // nav. mn., ekspr. davni prednik: tu so živeli že naši praočetje // praded: smrt njegovega praočeta 2. ekspr., s prilastkom idejni utemeljitelj, pobudnik: praoče materializma
  4.      práópica  -e ž (-ọ̑) knjiž. prvi, najstarejši prednik (človeku podobne) opice: človeški prednik se skoraj ni razlikoval od praopice; lastnosti praopic
  5.      prápočêlo  -a s (-é) filoz. prvi vzrok vsega, kar je: prapočelo sveta
  6.      prápočétek  -tka m (-ẹ̑) knjiž., ekspr. začetek: pisateljevi literarni prapočetki / tako je bilo že od prapočetka, v prapočetku
  7.      prápodóba  -e ž (-ọ̑) knjiž. prvotna, osnovna podoba, oblika: spoznati prapodobo stvari / ustvariti prapodobo bodoče ljudske oblasti // zgled, vzor: narava je prapodoba vsega lepega in plemenitega / osrednji lik romana je prapodoba romantičnega junaka
  8.      prápor  -a tudi -ja m (á) 1. zastava društva, organizacije s simboli, navadno izvezena: taborniški odred je dobil svoj prapor; nositi prapor; društveni, gasilski prapor / udeležiti se razvitja prapora slovesnega prevzema prapora // star. zastava: razobesiti prapore / bojni prapori ∙ vznes. vzdignil je prapor svobode in napredka začel je boj za svobodo in napredek; ekspr. delavci so na svoj prapor zapisali zahtevo po osemurnem delavniku začeli so se boriti za osemurni delavnik 2. nekdaj manjša vojaška enota: za konjenico je korakalo osem praporov lokostrelcev
  9.      práporček  -čka m (á) manjšalnica od prapor: sešiti društveni praporček / ladja, okrašena s praporčki
  10.      práporec  -rca m (á) knjiž. praporček: praporec z rimskim orlom / praporci na kopjih; vrh mlaja s praporcem ◊ vet. v pramenih viseča dolga dlaka na repu in nogah psov nekaterih pasem
  11.      práporen  -rna -o (á) pridevnik od prapor: praporni drog
  12.      praporščák  -a m (á) 1. kdor je določen za nošenje prapora: izbrali so ga za praporščaka 2. v stari Avstriji najvišji podoficirski čin ali nosilec tega čina: kot praporščak je bil začasno dodeljen kompaniji
  13.      práprá...  predpona v sestavljenkah (-) za izražanje stopnje sorodstva za dve generaciji naprej ali nazaj: praprababica, prapraded, prapravnuk
  14.      práprádéd  tudi práprádèd -déda m, im. mn. práprádédje in práprádédi (--ẹ̑; -- --ẹ́) praded očeta ali matere: to hišo je postavil že njegov prapraded
  15.      práprot  -a m (á) redko praprot ž: tla so pokrita s travo in praprotom
  16.      práprot  -i ž (á) rastlina brez cvetov, z velikimi pernato deljenimi listi, ki raste navadno v gozdu: žeti praprot; jasa, porasla s praprotjo; hoditi med visoko praprotjo / drevesasta praprot ki ima deblo; sobna praprot primerna za gojenje v sobi / skriti se v praprot; hoditi po praproti ♦ bot. orlova praprot z dolgopecljatimi, do 2 m dolgimi pernatimi listi, Pteridium aquilinum; praprot črnica
  17.      práprotina  in praprotína -e ž (á; í) star. praprotje: skriti se v praprotino
  18.      praprotíšče  in práprotišče -a s (í; á) svet, porasel s praprotjo: hoditi po praprotišču
  19.      práprotje  -a s (á) več praproti, praproti: jaso je preraslo praprotje; skriti se v gostem praprotju / hodili so po praprotju po svetu, poraslem s praprotjo
  20.      práprotnica  -e ž (á) nav. mn., bot. rastline, ki imajo korenine, steblo, liste in se nespolno razmnožujejo s trosi, Pteridophyta: cvetnice in praprotnice
  21.      prárastlína  -e ž (-í) nav. mn., biol. enocelična rastlina ali z galerto povezana skupina enoceličnih rastlin: raziskovati prarastline
  22.      prasád  -i ž () redko več prašičev, prašiči: krmiti prasad
  23.      prasè  in práse -éta s ( ẹ́; á ẹ́) 1. ekspr. prašič: rediti praseta; cviliti kot prase / štiri tedne staro prase prašiček, pujsek 2. nizko ničvreden, malovreden človek: to prase mu ni dalo miru / kot psovka prekleto prase
  24.      prásec  -sca m (á) 1. ekspr. prašič: lačen prasec kruli; krmiti, zaklati prasca; krma za prasce / odstaviti prasce prašičke, pujske 2. nizko ničvreden, malovreden človek: kateri prasec jih je izdal / kot psovka prekleti prasec 3. nizko umazan človek: umiti moram tega prasca
  25.      prásen  -sna -o prid. (ā) vet., v zvezi prasna svinja svinja, ki doji

   63.936 63.961 63.986 64.011 64.036 64.061 64.086 64.111 64.136 64.161  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA