Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (63.986-64.010)


  1.      prádédek  -dka m (ȃ-ẹ̑) ljubk. praded: pradedek jim je pripovedoval o svoji mladosti ♪
  2.      prádôba  -e ž (ȃ-ó) zelo oddaljena doba: proučevati kulturo pradob ∙ knjiž. pradobe v razvoju zemlje geološke dobe, geološka obdobja; knjiž. najdbe iz pradobe prazgodovine ♪
  3.      prádružína  -e ž (ȃ-í) soc. družina v praskupnosti: razvoj poznejših družinskih oblik iz pradružine ♪
  4.      prádúh  -á m, im., tož. dv. tudi práduhá (ȃ-ȗ) knjiž., v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega, kar je; duh ♪
  5.      práelemènt  -ênta m (ȃ-ȅ ȃ-é) filoz. prasnov: razvoj praelementa ♪
  6.      práfáktor  -ja m (ȃ-á) mat. faktor, ki je praštevilo: razstaviti število na prafaktorje; pren., ekspr. motor je razstavil na prafaktorje ♪
  7.      práfára  -e ž, rod. mn. tudi práfará (ȃ-á) zgod. velika župnija, ustanovljena ob organiziranju cerkve v kaki deželi: nastanek far na ozemlju prafare ♪
  8.      pràg  prága m, mn. prági in pragóvi (ȁ á) 1. navadno dvignjen spodnji del vratne odprtine med podbojema: narediti prag; prestopiti prag; pomesti čez prag; spotakniti se ob prag; kamnit, lesen prag; visok prag / hišni prag; vežni prag / s praga se je oziral po dvorišču z vhoda; priti na prag; pojaviti se na pragu / vratni prag // ekspr. dom, (domača) hiša: nihče ne bo lačen zapustil mojega praga / spomnil se je domačega praga 2. podolgovat, štirikoten nosilni element iz betona, lesa, železa za pritrjevanje tirnic: polagati prage; tesati prage; betonski pragi; bukovi, hrastovi pragi; železniški pragi 3. knjiž., redko, navadno s prilastkom določena najvišja ali najnižja stopnja, velikost česa; meja: spodnji, zgornji prag kvalitete; prag človekove vzdržljivosti 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na pragu izraža čas pred bližnjim nastopom česa: to se je zgodilo na pragu jeseni; razpoloženje na pragu novega leta / na pragu zmage je odnehal ko je že skoraj zmagal ● prestopiti prag ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; ekspr. letos je prestopil šolski prag letos je šel prvič v šolo; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom več šel k tem ljudem; ekspr. oče ga je pognal čez prag napodil od doma; ekspr. vreči koga čez prag s silo ga spraviti iz prostora; vsak naj pometa pred svojim pragom naj uredi najprej svoje zadeve; naj se ne vtika v tuje zadeve; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje ◊ alp. gorski prag mesto, kjer se gorsko pobočje strmo prelomi; ekon. prag pokritja stroškov obseg dejavnosti, pri katerem so prihodki izenačeni s stroški; fiz. slušni prag najmanjša jakost zvoka, ki je s sluhom še zaznavna; prag bolečine največja jakost zvoka, ki še ne povzroči bolečine v ušesu; geogr. prag skalnata pregraja v rečni strugi; podmorski prag zelo dvignjen del morskega dna; psih. dražljajski prag najnižja jakost dražljaja, ki še povzroči občutek ♪
  9.      prágermánski  -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na Pragermane: pragermanski običaji ♦ lingv. pragermanski jezik teoretično vzpostavljeni jezik, iz katerega so se razvili germanski jeziki ♪
  10.      pragmátičen  -čna -o prid. (á) ki se podreja praktični uporabnosti, koristi: pragmatična merila; brez teorije je vsaka reforma samo pragmatična pragmátično prisl.: pragmatično reševati probleme ♦ filoz. pragmatična filozofija pragmatizem; zgod. pragmatična sankcija zakon Karla VI. iz leta 1713, po katerem imajo pravico nasledstva na avstrijskem prestolu tudi ženski potomci ♪
  11.      pragmátik  -a m (á) 1. predstavnik pragmatizma: znanstveno delo pragmatikov 2. knjiž. kdor podreja človekovo prizadevanje praktični uporabnosti, koristi: bil je znan pragmatik in koristolovec ♪
  12.      pragmátika  -e ž (á) jur., nekdaj predpisi, ki urejajo delovna razmerja delavcev v nekaterih zavodih: sprejeti novo pragmatiko ♪
  13.      pragmatíst  -a m (ȋ) 1. predstavnik pragmatizma: nauki pragmatistov 2. knjiž. kdor podreja človekovo prizadevanje praktični uporabnosti, koristi: v tej stvari ne smemo biti pragmatisti ♪
  14.      pragmatístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pragmatizem: pragmatistična teorija resnice / pragmatistična filozofija / pragmatistično pojmovanje umetnosti pragmatično pragmatístično prisl.: pragmatistično usmerjena sociologija ♪
  15.      pragmatízem  -zma m (ȋ) 1. filoz. ameriška filozofska smer, po kateri je resnično to, kar je za posameznika koristno: pragmatizem in pozitivizem 2. knjiž. podrejanje človekovega prizadevanja praktični uporabnosti, koristi: politični pragmatizem; pragmatizem v estetiki ♪
  16.      prágòzd  -gôzda tudi prágózd -a m, mn. prágozdóvi tudi prágôzdi tudi prágózdi (ȃ-ȍ ȃ-ó; ȃ-ọ̑) 1. gozd, ohranjen v naravnem stanju: izgubiti se v pragozdu; bukov pragozd na Gorjancih / tropski pragozdovi 2. ekspr., z rodilnikom velika množina: ni se znašel v pragozdu miz, klopi in stolov ♪
  17.      prágózden  in prágôzden -dna -o prid. (ȃ-ọ̑; ȃ-ó) nanašajoč se na pragozd: pragozdne rastline, živali / pragozdni rezervat ♪
  18.      práh  -ú in -a m (ȃ) 1. zelo drobni suhi delci snovi v zraku, na predmetih, stvareh: prah se nabira na pohištvu; prah se poleže, useda; brisati prah z omare; vozila dvigajo prah; iztepsti prah iz odeje; debela plast prahu / ekspr. požirati prah vdihavati zrak, poln prahu / cestni prah ki nastaja na netlakovanih cestah; krpa za prah // kar je temu podobno: zdrobiti kamenje v prah; ekspr. oblak snežnega prahu / cvetni prah več pelodnih zrn, pelodna zrna 2. navadno s prilastkom izdelek iz določene snovi v obliki zelo drobnih suhih delcev: arzenikov, grafitni prah; predelovati premogov prah; jajca v prahu posušena in drobno zmleta; mleko v prahu ● ekspr. to delo je že prekril prah je že pozabljeno; ekspr. to je dvignilo mnogo prahu povzročilo je razburjanje, govorice; ekspr. njegovi načrti so se sesuli v prah niso uspeli; ekspr. spremeniti v prah in pepel popolnoma uničiti, razrušiti; vznes. naši sovražniki bodo ležali v prahu bodo premagani, ponižani; ekspr. zdrobiti koga v sončni prah uničiti ga, onemogočiti ga; star. strelni prah smodnik; ekspr. jezen sem nanj, da bi ga zmlel v sončni prah zelo; bibl. prah si in v prah se povrneš človeško življenje je minljivo; bibl. otresti prah s čevljev in zapustiti kak kraj pretrgati vse zveze z njim ◊ agr. gnojilo v prahu; geol. kozmični prah delci, ki padajo iz medplanetarnega prostora na zemljo ♪
  19.      práha 1 -e ž (á) jeseni preorana in navadno do naslednje pomladi neposejana, neposajena njiva: spomladi so praho preorali; na prahi se je razrasel plevel / delati, orati praho njivo jeseni orati, pa ne posejati, posaditi / pustiti njivo v prahi ♪
  20.      práha 2 -e ž (á) čeb. spolno združevanje: praha matice / matica gre na praho ♪
  21.      práhast  -a -o prid. (ȃ) podoben prahu: prahast pesek; prahasta snov ♪
  22.      práhec  -hca m (ȃ) ekspr. manjšalnica od prah: vsak prahec sproti pobriše z mize ♪
  23.      prájêzik  -íka m (ȃ-é ȃ-í) lingv. teoretično vzpostavljeni jezik, iz katerega se je razvila določena skupina sorodnih jezikov: indoevropski prajezik ♪
  24.      prákamnína  in prákamenína -e ž (ȃ-ȋ) geol. kamnina, nastala v arhaiku: granit in druge prakamnine; skladi prakamnin ♪
  25.      prákomunístičen  -čna -o (ȃ-í) pridevnik od prakomunizem: prakomunistična družba ♪

   63.861 63.886 63.911 63.936 63.961 63.986 64.011 64.036 64.061 64.086  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA