Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (63.636-63.660)



  1.      potemníti  -ím [tǝm] dov., potemnì in potèmni; potèmnil ( í) 1. narediti kaj (bolj) temno: lak včasih potemni naravno barvo lesa; puh mu je potemnil lica; senca je padla na obraz in ga potemnila; nebo se je potemnilo; potemniti si trepalnice 2. narediti, da kaj izgubi močen sijaj, svetlobo: meglice so potemnile sonce; sonce se je potemnilo; pren. ta dogodek ne bo potemnil igralčeve podobe 3. knjiž. narediti kaj mrko, neprijazno: nejevolja mu je potemnila obraz; obraz se mu je potemnil potemnjèn -êna -o: potemnjen zlat okvir; dekle s potemnjenimi obrvmi
  2.      potempljáti  -ám dov.) narediti, obnoviti sprednji, širši del podplata: potempljati čevlje
  3.      potemtákem  prisl. (á) knjiž. 1. izraža vzročno-sklepalno razmerje; potem, torej: vse se draži, kako naj potemtakem revež živi / živine ne redite, čemu imate potemtakem toliko travnikov 2. v vezniški rabi za izražanje a) vzročno-posledičnega razmerja: živine je malo. Potemtakem se ni čuditi, če je meso drago b) vzročno-sklepalnega razmerja: ker so ga z delom preoblagali, jim je dejal: Potemtakem mislite, da sem iz železa
  4.      póten 1 -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pot, potovanje: potni načrt / potna obleka, torba; potna palica popotna / potni tovariš / potni list dokument, s katerim se dovoljuje prehod čez državno mejo; potno dovoljenje ∙ ekspr. potni maršal vodja potovanjaadm. potni nalog dokument, s katerim se kdo pooblašča za določeno službeno potovanje; potni stroški stroški za določeno službeno potovanje; vet. živinski potni list nekdaj dokument s podatki o izvoru, lastništvu in zdravju domače živali, s katerim se dovoljuje promet z živalmi; žel. potni list dokument z določenimi podatki o vlaku in o vsem, kar se dogaja med vožnjo
  5.      póten 2 -tna -o (ọ̑) pridevnik od pot, znoj: potne kaplje
  6.      pôten  stil. potán -tna -o stil.prid. ó) vlažen od potu: na knjigi se poznajo sledovi potnih prstov; roke ima zmeraj potne; obrisati si potno čelo / na vrh sta prišla potna in trudna ● šipe so potne orošene
  7.      poténca  -e ž (ẹ̑) 1. sposobnost za spolne odnose, spolna zmožnost: zaradi bolezni so nastale motnje v njegovi potenci 2. knjiž. zmožnost, zmogljivost: z delom je dokazoval svojo ustvarjalno potenco; ob nastopu se je pokazala njena umetniška potenca / delovna potenca ljudskih množic; ekonomska potenca države 3. mat. količina, ki jo določata potenčna osnova in potenčni eksponent: izračunati potenco; osnova potence število, ki se potencira; stopnja potence / druga potenca kvadrat števila; ničta potenca z eksponentom nič / a na (potenco) n
  8.      potenciál  -a m () navadno s prilastkom zmogljivost, zmožnost: delovni potencial kolektiva; umski potencial / industrijski potencial; vojaški potencial države / energetski potencial rek / publ.: razvijati človeške potenciale; izkoriščati naravne potenciale ◊ ekon. ekonomski ali gospodarski potencial zmogljivost gospodarstva glede na razpoložljivi kapital, delovno silo in tehnično znanje; elektr. električni potencial v električnem polju; fin. kreditni potencial materialna sredstva, ki jih lahko da kreditor; fiz. potencial količina, ki se dobi z deljenjem električne potencialne energije nabitega telesa z njegovim nabojem; mat. potencial rešitev potencialne enačbe
  9.      potenciálen  -lna -o prid. () mogoč, možen: bil je potencialni kandidat za tekmovanje; vsi so bili le potencialni kupci; potencialni nasprotnik; potencialni pomen besede; potencialni vzroki spopada; potencialne možnosti razvoja / potencialne človeške vrednote / potencialni denarni kapital ♦ fiz. potencialna energija energija, ki jo ima telo zaradi svoje višinske lege; mat. potencialna enačba potenciálno prisl.: potencialno bogata pokrajina
  10.      potenciálnost  -i ž () knjiž. možnost: to se ni nikoli uresničilo in je ostalo samo potencialnost; gre le za potencialnost spoznavanja // zmožnost, sposobnost: velika potencialnost jezika
  11.      potenciométer  -tra m (ẹ̄) elektr. spremenljivi upor s tremi priključki za uravnavanje napetosti
  12.      potencíranje  -a s () glagolnik od potencirati: potenciranje kulturnih vrednot / potenciranje in korenjenje
  13.      potencírati  -am nedov. in dov. () knjiž. krepiti, večati: uspeh mu je še potenciral nagnjenje do znanstvenega dela; slaba režija je napake teksta še bolj potencirala; potencirati medsebojne odnose; bolečina se potencira / pisatelj z različnimi sredstvi potencira okrutnost narave poudarjamat. računati potenco potencíran -a -o: potencirane napake; potencirano sovraštvo
  14.      poténčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na potenca 3: potenčna funkcija / potenčni eskponent število, ki izraža stopnjo potence; potenčna osnova število, ki se potencira
  15.      potênje  -a s (é) glagolnik od potiti se: preprečevati potenje; nočno potenje bolnika / potenje sira
  16.      potentát  -a m () knjiž. mogočnež, mogočnik: potentati so določali usodo ljudi; politični, vojaški potentat
  17.      poténten  -tna -o prid. (ẹ̑) sposoben za spolne odnose, spolno zmožen: potenten moški; pren., ekspr. gospodarsko potentna država
  18.      poténtnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost potentnega človeka, spolna zmožnost
  19.      potèp  -épa m ( ẹ́) 1. glagolnik od potepati se: večdneven potep / potep po mestu in ogledovanje izložb / oditi s tovariši na potep; pren. njene misli so zdaj na potepu 2. potepin: bil je razgrajač in potep / kot psovka kje si bil tako dolgo, potep
  20.      potépanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od potepati se: potepanje s tovariši / na te zanimivosti sem naletel na potepanju po Dalmaciji
  21.      potépati se  -am se stil. -ljem se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. hoditi okrog brez dela, cilja: že ves teden se potepa in ga ni na delo, v šolo; rad se potepa // hoditi iz kraja v kraj in biti brez zaposlitve: potepa se in krade // ekspr. hoditi brez cilja, namena: popoldne se grem malo potepat po mestu / pes se spet potepa ∙ ekspr. kod se pa tako dolgo potepa kje je, se mudi, zadržuje 2. ekspr. hoditi, potovati: potepal se je po starodavnih mestih; veliko se potepa po svetu potepajóč se -a -e: potepajoč se po mestu, je srečal starega znanca; potepajoči se delomrzneži
  22.      potepênec  tudi potepénec -nca m (é; ẹ́) ekspr. kdor se (rad) potepa: oče ga je zmerjal s potepencem in lenuhom / kot psovka kje si bil tako dolgo, potepenec potepeni ∙ ekspr. ponoči se je priplazil k hiši neznan potepenec potepuh
  23.      potepéniti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) nar. gorenjsko (priložnostno) pomagati pasti: v planini je kak dan potepenil
  24.      potepíga  -e ž (í) nav. slabš. ženska, ki se (rada) potepa: tvoje potepige gotovo ni doma
  25.      potepín  -a m () ekspr. kdor se (rad) potepa: fant je velik potepin / sin potepin / kot psovka boš že videl, potepin ∙ ekspr. nevarnega potepina so ujeli in zaprli potepuha

   63.511 63.536 63.561 63.586 63.611 63.636 63.661 63.686 63.711 63.736  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA