Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (63.261-63.285)


  1.      posésti  -sédem dov., stil. posèl poséla; nam. posést in posèst (ẹ́ ẹ̑) 1. povzročiti, da kdo pride v sedeč položaj: otroka je posedel k sebi, na konja / posedli so ga na posteljo in mu dali žganja, da bi si opomogel / goste je posedla okrog mize // drug za drugim sesti: nekaj mož je že posedlo; posedli so po vagonu; prijateljice so se posedle druga poleg druge / posedli smo k zajtrku / kokoši so posedle na letve 2. nav. ekspr. zasesti: posedli smo prostor okrog luči / lastovke so na gosto posedle nadzidek / enote so posedle položaje; pren. gube so mu na gosto posedle čelo 3. zastar. zavzeti: posesti deželo, vas ● redko razburjenje ga je zopet posedlo obsedlo; posesti v krog sesti tako, da iz navzočih nastane krog posésti se zaradi lastne teže postati nižji, gostejši: nasip se je posedel / hiša se je posedla poséden -a -o: posedena dežela ♪
  2.      poséstnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od posestnik: posestnica stanovanja / posestnica iz Stare vasi ♪
  3.      poséstnik  -a m (ẹ̑) nav. ekspr. kdor kaj ima, uporablja: prvi posestnik gradu; posestnik starih knjig / prejšnji posestnik zemljišča // kdor ima posestvo: za soseda ima bogatega posestnika; združiti zemljišča vseh posestnikov / drobni posestnik / zemljiški posestnik / kmečki posestnik ◊ jur. dobroverni posestnik ♪
  4.      poséstniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na posestnike: posestniške pravice / posestniške skupine ♪
  5.      posêstriti se  -im se dov., posêstren (é ȇ) skleniti sestrsko, prijateljsko razmerje, navadno po ustaljenem obredu: njuni ženi sta se posestrili ● knjiž. v dolini se potok posestri z reko izlije vanjo ♪
  6.      posèt  -éta m (ȅ ẹ́) zastar. obisk: priti na poset; včeraj je bil pri nas na posetu; vljudnostni poset / iti v posete / njegov poset nas je prijetno presenetil / pripravili smo se na poset gledališča / vstopil je nov poset gost, obiskovalec ♪
  7.      posétiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. obiskati: posetiti prijatelje / zdravnik je posetil bolnika z visoko vročino / posetiti razstavo ogledati si jo ♪
  8.      posétnica  -e ž (ẹ̑) 1. kartonček z imenom, naslovom lastnika; vizitka: dati, vzeti posetnico; s šopkom je poslal tudi svojo posetnico; pren., publ. oglejmo si posetnico zmagovitega nogometnega moštva 2. igr. uganka, pri kateri se iz črk danega imena, naslova sestavijo nove besede: rešiti posetnico 3. zastar. obiskovalka: predstaviti posetnico ♪
  9.      posétnik  -a m (ẹ̑) zastar. obiskovalec: prijazno sprejeti posetnike / posetniki knjižnice, muzeja ♪
  10.      posézanje  -a s (ẹ̄) poseganje: zanje je značilno posezanje v zadeve drugih ljudi ♪
  11.      posézati  -am nedov. (ẹ̄) posegati: večkrat je posezal na polico / po tej knjigi ljudje radi posezajo / tudi on je posezal v pogovor ♪
  12.      pòsezóna  -e ž (ȍ-ọ̑) čas po sezoni: tudi v posezoni je bilo v hotelu veliko gostov; predsezona in posezona ♪
  13.      pòsezónski  -a -o prid. (ȍ-ọ̑) nanašajoč se na čas po sezoni: posezonska razprodaja čevljev; znižanje cen je že posezonsko / prireditve v posezonskem času; posezonski meseci ♪
  14.      poséžek  -žka m (ẹ̑) redko poseg: uspešen posežek v boj ♪
  15.      posihdôb  prisl. (ȏ) star. 1. od takrat: posihdob ni več hodil v planine 2. odzdaj: posihdob bo previdnejši ♪
  16.      posihmál  [au̯] prisl. (ȃ) star. 1. od takrat: posihmal sta si mati in hči vse zaupali 2. odzdaj: posihmal naj si pomaga sama, kakor ve in zna ♪
  17.      posijáti  -síjem dov., posijál (á ȋ) 1. začeti sijati: nevihta je minila in posijalo je sonce / kmalu je skozi oblake posijala luna / ekspr. ko posije dan, bom že daleč se zdani; vstal je, ko je posijalo sonce vzšlo // krajši čas sijati: tu in tam je posijalo sonce / sonce posije v to grapo samo nekajkrat na leto ∙ ekspr. v to ulico sonce nikoli ne posije ta ulica je mračna, temačna 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: končno je posijalo upanje / posijalo je sonce svobode ♪
  18.      posílen  -lna -o prid. (ȋ) zastar. prisilen: posilna prodaja; še dopustna posilna sredstva / posilni jopič // ukazan, prisiljen: posilno učenje tujega jezika ♪
  19.      posíli  in po síli prisl. (ȋ) raba peša 1. nasilno, s silo: fanta so posili odpeljali / umetnik, ki hoče posili biti ljudski, postane navadno prostaški se sili, si zelo prizadeva 2. proti volji, s silo: besede so ji posili prišle iz ust / posili se smejati; neskl. pril., ekspr.: bil je posili emigrant; posili smeh / piše se narazen ali skupaj posili znanstvenik ali posiliznanstvenik / voznik posili; prim. sila ♪
  20.      posíli...  predpona v sestavljenkah (ȋ) nanašajoč se na posiljen, prisiljen: posililjudski, posiliznanstven ♪
  21.      posíliti  -im dov. (í ȋ) 1. prisiliti žensko k spolnemu občevanju: vojaki so strgali obleko z nje in jo posilili; hotel jo je posiliti 2. ekspr. prisiliti h kakemu dejanju sploh: posilili so ga, da je vse pojedel; moral se je posiliti, da je vprašal / svojci so ga posilili v ta zakon / posilili so ga z nekim slabim vinom da je pil slabo vino // z oslabljenim pomenom izraža prisilni začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: posilil jo je kašelj, smeh / tako govorjenje ga posili k bruhanju / skoraj so jo posilile solze skoraj je začela jokati / posilil jo je spanec zaspala je 3. ekspr. narediti kaj, kar ni v skladu z bistvenimi značilnostmi česa: s temi poskusi so naravo grdo posilili / posiliti stare predele mesta z modernimi bloki / včasih posili resnico jo pove, prikaže po svoje posíliti se redko vsiliti se: spet se ji je posilil tisti mučni prizor / smehljaj se mu posili posíljen -a -o: posiljen pogovor, smeh; mladoletna je bila posiljena; to ihtenje ni bilo posiljeno ∙ ekspr. posiljeno veselje nepristno, narejeno ♦ gastr. posiljeno zelje jed iz svežega narezanega, dušenega in okisanega zelja; prisl.: posiljeno se smejati; sam.: v njegovih pesmih ni nič posiljenega ♪
  22.      posíljenka  -e ž (ȋ) ekspr. posiljena ženska: na jasi so našli mrtvo posiljenko ♪
  23.      posílni  -ega m (ȋ) v stari Jugoslaviji vojak, dodeljen oficirju za osebno strežbo: majorjev posilni ♪
  24.      posíniti  -em dov. (í ȋ) knjiž. posijati: sonce posine skozi zelenje / v ozke ulice še ni posinil dan ♪
  25.      posíniti  -im dov. (ȋ ȋ) knjiž. posinoviti: ker nista imela svojih otrok, sta ga posinila ♪

   63.136 63.161 63.186 63.211 63.236 63.261 63.286 63.311 63.336 63.361  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA