Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (62.761-62.785)


  1.      ponazorílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se ponazori: v knjigi je mnogo ponazorilnih slik in risb; ponazorilna učila ♪
  2.      ponazorílo  -a s (í) kar zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: uporabljati ponazorila pri pouku; besedilo so opremili s ponazorili / v ponazorilo, za ponazorilo navedimo naslednje številke ♪
  3.      ponazoríti  -ím dov., ponazóril (ȋ í) narediti, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: s temi številkami ponazoriti stanje v gospodarstvu; vsa pravila je ponazoril s primeri / skladatelj je v skladbi čudovito ponazoril tek potočka čez brzice; z gibi in glasovi so otroci ponazorili prihajanje pomladi ponazorjèn -êna -o: na sliki je ponazorjeno delovanje stroja; grafično ponazorjeni rezultati ♪
  4.      Póncij  -a m (ọ́) star., v zvezi hoditi od Poncija do Pilata poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh: hodil je od Poncija do Pilata, pa ni nič dosegel ♪
  5.      pónčo  -a m (ọ̑) v indijanskem okolju vrhnje oblačilo iz enega kosa blaga z odprtino za glavo: Indijanec se je zavil v pončo ♦ obl. po ponču posneto oblačilo ♪
  6.      pónder  -ja m (ọ́) mat. vrednost, navadno večja, ki se da določenemu členu celote v odnosu do drugih členov iste celote: določiti ponder / pomnožiti z izbranim ponderjem ♪
  7.      ponderírati  -am nedov. in dov. (ȋ) mat. računati povprečno vrednost z upoštevanjem ponderjev: ponderirati aritmetično sredino / ponderirati indeks cen; pren., publ. zahteve v pravilnikih različno ponderirati ♪
  8.      pondírek  -rka m (ȋ) zool. ponirek: pondirki so se živahno potapljali in lovili ribe ♪
  9.      ponečéditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) raba peša umazati, ponesnažiti: ponečediti tla // z iztrebljanjem umazati: golobi so mu ponečedili obleko ponečéditi se iztrebiti se: bolnik se je ponečedil; ponečediti se v hlače ponečéden in ponečéjen -a -o: od muh ponečedena izložba ♪
  10.      ponečéjati  -am nedov. (ẹ́) raba peša mazati, onesnaževati: ponečejati tla z blatnimi čevlji ponečéjati se iztrebljati se: bolnik se ponečeja v posteljo ♪
  11.      ponedéljek  -jka m (ẹ̑) prvi dan v tednu: danes je ponedeljek; sestanek bo v ponedeljek, 18. marca / pevske vaje so imeli ob ponedeljkih; izpit je imel zadnji ponedeljek v mesecu ∙ ekspr. mačkast, mačkov ponedeljek ponedeljek, ko se kdo slabo počuti, je slabo razpoložen, navadno po nezmernem uživanju alkohola; žarg. plavi ponedeljek ponedeljek, ko delavec neupravičeno izostane z dela ♪
  12.      ponedéljkar  -ja m (ẹ̑) žarg. človek, ki ob ponedeljkih neupravičeno izostaja z dela: ponedeljkarji zelo ovirajo napredek proizvodnje ♪
  13.      ponedéljkarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ponedeljkarje: ponedeljkarsko ravnanje, razpoloženje ♪
  14.      ponedéljski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ponedeljek: ponedeljska izdaja časopisa / ponedeljsko razpoloženje ∙ ekspr. bil je ves ponedeljski slabo se je počutil, bil je slabo razpoložen ♪
  15.      ponéhati  -am dov. (ẹ̑) 1. izraža konec obstajanja: vročina zunaj je ponehala / bolečine so ponehale 2. star. nehati, prenehati: ponehati plačevati / žal je ta navada ponehala ● star. niti za novčič ni ponehal ni popustil ♪
  16.      poneizmériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. zelo povečati: njeno pismo mu je poneizmerilo bolečino ♪
  17.      ponekjé  prisl. (ẹ̄) knjiž., redko ponekod: markacije so ponekje že komaj vidne ♪
  18.      ponekód  prisl. (ọ̄) na nekaterih mestih, po nekaterih krajih: ponekod že presajajo tkivo s človeka na človeka; sneg se udira ponekod do kolen / ponekod imajo v tovarnah samo dnevno delo ♪
  19.      ponemáriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. z iztrebljanjem umazati: v kotu je ležala steklenička, ki so jo muhe ponemarile ponemáriti se iztrebiti se: otrok se je ponemaril v hlače ♪
  20.      ponémčenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od ponemčiti: načrt za ponemčenje koroških Slovencev ♪
  21.      ponémčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. narediti kaj nemško: ponemčiti priseljence; veliko se jih je ponemčilo / Nemci so si prizadevali ponemčiti Štajersko 2. knjiž., redko prevesti v nemški jezik: nekaj pesmi je sam ponemčil ponémčen -a -o: ponemčeni Čeh; mesto je že skoraj ponemčeno ♪
  22.      ponemčúriti  -im dov. (ú ȗ) slabš. ponemčiti: take ljudi so z lahkoto ponemčurili; kot uradnik se je ponemčuril ♪
  23.      ponergáti  -ám dov. (á ȃ) nav. slabš. z nenaklonjenim, jeznim govorjenjem izraziti nezadovoljstvo, nesoglasje: ne zamerijo mu, če ponerga nad njimi / malo je ponergal ♪
  24.      ponesnážiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. z iztrebljanjem umazati: muhe so ponesnažile sliko; ponesnažiti posteljo ∙ ponesnažiti tla umazati ponesnážiti se iztrebiti se: pes se je ponesnažil v sobi ponesnážen -a -o: ponesnažena obleka; vse je ponesnaženo od muh ♪
  25.      ponesréčenec  -nca m (ẹ̑) kdor se ponesreči: pomagati ponesrečencu; pripeljati ponesrečenca v bolnico; seznam ponesrečencev ♪

   62.636 62.661 62.686 62.711 62.736 62.761 62.786 62.811 62.836 62.861  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA