Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (62.711-62.735)


  1.      pómp  -a in pòmp pômpa m (ọ̑; ȍ ó) pog. 1. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: pomp ob kronanju novega kralja / prevzel ga je pomp sprejema razkošje, sijaj / sprejet je bil z velikim pompom 2. hrup, trušč: njen rojstni dan so proslavili brez pompa; pridrveli so s pompom in ropotom ● pog. okrog te zadeve je novinar naredil precej pompa je veliko, obširno pisal o njej ♪
  2.      pompadúra  -e ž (ȗ) vrečki podobna ženska torbica, navadno iz blaga: iz pompadure je potegnila čipkast robček; svilena, žametna pompadura ♪
  3.      pompadúrka  -e ž (ȗ) knjiž. pompadura: v rokah je nosila pompadurko ♪
  4.      pompejánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Pompeje: pompejanske izkopanine ♦ um. pompejanski slog slog stenskega slikarstva, značilen za Pompeje pompejánsko prisl.: pompejansko rdeča barva temno rjavo rdeča barva ♪
  5.      pompljáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. hrupno hoditi: pompljal je po sobi gor in dol, da so ga bili že vsi siti / pompljal je po cesti proti mestu ♪
  6.      pompón  -a m (ọ̑) obl. urejen, povezan okrogel šop niti, trakov za okras: na kapo je prišila velik volnen pompon ♪
  7.      pompózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. razkošen, sijajen: priredili so mu pompozen sprejem; njuna poroka je bila zelo pompozna / ogledovali so si staro, pompozno hišo // veličasten, mogočen: pompozen spomenik / pompozen človek / govoril je s pompoznim glasom // hrupen, buren: pompozna reklama pompózno prisl.: pompozno dekorativna scena ♪
  8.      pompóznost  -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost pompoznega: pompoznost sprejema / baročna pompoznost hiše / v svoji pompoznosti je mislil, da zna vse jezike sveta ♪
  9.      pomračíti  -ím dov., pomráčil (ȋ í) knjiž. 1. narediti mrko, neprijazno: nove skrbi so mu pomračile obraz; ob slabi novici se je pomračil 2. narediti nejasno, zmedeno: bridkost mu je pomračila duha ∙ knjiž. um se mu je pomračil postal je duševno bolan pomračíti se postati mračen, temen: nebo se je pomračilo / luna se je pomračila; brezoseb. pomračilo se je zmračilo se je pomračèn -êna -o: pomračen spomin; sonce bo deloma pomračeno ♪
  10.      pomračník  -a m (í) nar. tolminsko netopir: po votlini so letali pomračniki ♪
  11.      pomrák  -a m (ȃ) star. mrak: pomrak je že / zaradi pomraka ni dobro razločil postave ♪
  12.      pomrčína  -e ž (í) zastar. mrak, somrak: v pomrčini se je priplazil do sovražnika / iz pomrčine se nejasno kažejo beli zidovi ♪
  13.      pomŕdati  -am dov. (ȓ) nekoliko premakniti ustnice narazen in skupaj: zajec je pomrdal, nato pa se je skril v kot / ekspr. pomrdati z ustnicami / zadovoljno je pomrdal z obrazom ♪
  14.      pomŕdniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. nekoliko premakniti ustnice narazen in skupaj: zajec je pomrdnil / ekspr. pomrdnil je z ustnicami in odšel 2. ekspr. s takim premikanjem ustnic pokazati, izraziti odklonilen odnos do česa: pomrdnila je nad novico, ki so ji jo povedali ♪
  15.      pomréniti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) pokriti z mreno: smetana je pomrenila kavo; površina reke se je zaradi mraza pomrenila / nebo se je pomrenilo; brezoseb. pomrenilo se je, dež bo ♪
  16.      pomréti  -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., pomŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) drug za drugim umreti: njegovi vrstniki so pomrli; pri tej hiši so vsi pomrli / bratje so mu drug za drugim pomrli / interniranci so pomrli od lakote umrli ♪
  17.      pomŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) knjiž. postati mrk, nerazpoložen: pripovedovalec je pomrknil in utihnil / obraz mu je pomrknil, ko je slišal novico ● knjiž., redko mesec se je skril za oblak in dolina je pomrknila postala mračna, temna ♪
  18.      pomrmráti  -ám dov. (á ȃ) mrmraje reči, povedati: saj bo prišla, je pomrmral sam sebi / pomrmrati nad otroki pogodrnjati ♪
  19.      pomŕzel  -zla -o [ǝu̯] prid. (ŕ) zmrznjen na površini: na pomrzlem snegu mu je spodrsnilo / pomrzla cesta ♪
  20.      pomŕzniti  -em dov. (ŕ ȓ) zmrzniti na površini: sneg je pomrznil; ceste so pomrznile / od mraza so mu ušesa pomrznila // zaradi mraza se poškodovati, uničiti: bali so se, da bi oljka ne pomrznila ● star. kri ji je pomrznila (v žilah) zastala, zledenela; star. pomrznilo ga je po telesu zazeblo pomŕznjen -a -o: pomrznjen sneg; tla so pomrznjena ♪
  21.      pomúčiti  -im dov. (ú ȗ) krajši čas mučiti: s tem problemom je hotel malo pomučiti dijake; naj se pomuči z delom, da ga bo pozneje znal ceniti / nekoliko se je pomučil z nalogo, a jo je le naredil ♪
  22.      pomúda  -e ž (ȗ) zastar. 1. postanek: voznik je predlagal kratko pomudo; vlak je imel na tej postaji daljšo pomudo 2. v zvezi brez pomude brez obotavljanja: brez pomude narediti, oditi ♪
  23.      pomudíti se  -ím se dov., pomúdil se; pomujèn tudi pomudèn (ȋ í) 1. v zvezi s s, z porabiti čas za kaj, kar je ovira pri določenem delu: mati se je pomudila z otrokom, namesto da bi kuhala; ekspr. niti minute se ne morem pomuditi z vami 2. s prislovnim določilom izraža krajšo navzočnost koga na določenem mestu: na potovanju po Sloveniji se je pomudil v našem mestu; nikjer se ni smel pomuditi, če je hotel priti pravočasno na vlak / z oslabljenim pomenom: pri nas se je pomudila le nekaj dni je bila; z mislimi se je pomudil pri domačih mislil je nanje 3. publ. krajši čas obravnavati: pomuditi se moramo še ob dveh vprašanjih pomudíti redko zadržati, ustaviti: na trgu jih je pomudila velika gneča ♪
  24.      pomújati se 1 -am se dov. (ȗ) raba peša potruditi se: pri nalogi se je premalo pomujal / kljub slabemu počutju se je pomujal in odšel v službo ♪
  25.      pomújati se 2 -am se nedov. (ú) knjiž. večkrat se muditi, zadrževati: rad se je pomujal pri babici ♪

   62.586 62.611 62.636 62.661 62.686 62.711 62.736 62.761 62.786 62.811  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA