Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (62.661-62.685)


  1.      pomlajênje  -a s (é) glagolnik od pomladiti: vsi so opazili sosedovo pomlajenje / pomlajenje društva ♪
  2.      pomláskati  -am, in pomláskati tudi pomlaskáti -am, in pomlaskáti -ám dov. (á ā; á á á; á ȃ) krajši čas mlaskati: zadovoljno je pomlaskal in sedel h kosilu / pomlaskati z jezikom ♪
  3.      pomlatíti  in pomlátiti -im dov., prvi pomen tudi pomláčen (ȋ á) 1. končati mlačev: kmetje so že pomlatili / pomlatiti pšenico omlatiti // krajši čas mlatiti: snope bo treba še pomlatiti 2. ekspr. pojesti: pomlatiti kruh, večerjo / hitro, z užitkom so vse pomlatili 3. ekspr. večkrat udariti, potolči: od jeze je pomlatil z rokami po vratih / v boju so pomlatili precej sovražnikov pobili ♪
  4.      pomléti  -méljem dov., pomêlji pomeljíte (ẹ́) 1. z mletjem porabiti: vso pšenico so že pomleli 2. ekspr. pojesti (kaj tršega): otroci so kmalu pomleli malico; pomleti suhe hruške; požrešno je pomlel kos potice // večkrat premakniti (sem in tja): pomlel je z ustnicami, rekel pa ni nič / nasmehnil se je, pomlel z jezikom, nato pa spregovoril ♪
  5.      pomník  -a m (í) knjiž. spomenik, spominsko znamenje: postaviti pomnik narodnemu heroju / pomniki naše kulture; grad kot pomnik slavne preteklosti ♪
  6.      pomnílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pomnjenje: pomnilna sposobnost ♦ elektr. pomnilna celica osnovni del pomnilnika v (elektronskem) računalniku; pomnilna naprava pomnilnik ♪
  7.      pomnílnik  -a m (ȋ) elektr. del (elektronskega) računalnika, ki hrani informacije: vložiti podatke v pomnilnik / magnetni pomnilnik ♪
  8.      pomnílniški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pomnilnik: pomnilniška zmogljivost / pomnilniški modul pomnilnik z najmanjšo zmogljivostjo ♪
  9.      pómniti  -im nedov. (ọ̑) 1. spominjati se: to še zdaj dobro pomnim; še pomniš, kako je bilo takrat; ne pomnim več, koliko jih je bilo / starega očeta ne pomnim več dobro // dov. in nedov., star. zapomniti si: otrok to z lahkoto pomni 2. v medmetni rabi izraža grožnjo, svarilo: le pomni, še žal ti bo // opozarja na trditev v dostavku: pomni: zvečer me ne čakaj ● ekspr. pretepel ga bom, da bo pomnil zelo; ekspr. odkar pomnim, je tako od zdavnaj, zelo dolgo ◊ elektr. (elektronski) računalnik pomni informacije hrani ♪
  10.      pómnjenje  -a s (ọ̑) 1. glagolnik od pomniti: pomnjenje kakega dogodka 2. psih. ohranjanje predstav, misli, podatkov v zavesti: pomnjenje in pozabljanje / razvoj pomnjenja spomina ● ostalo je le pomnjenje na to spomin; star. že od pomnjenja je tako od zdavnaj, zelo dolgo ♪
  11.      pomnogotériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) star. zelo povečati, pomnožiti: pomnogoteril je svoje bogastvo ♪
  12.      pomnóžek  -žka m (ọ̑) star. povečanje: od njega je odvisen pomnožek družinskega premoženja ♪
  13.      pomnožíti  -ím dov., pomnóžil (ȋ í) 1. narediti kaj številnejše: ker učenec snovi ni obvladal, je inštruktor pomnožil število ur; družina se je pomnožila, zato so morali hišo povečati // narediti kaj večje: pomnožiti bogastvo, premoženje; izdatki za hrano so se pomnožili povečali 2. mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se množenec tolikokrat poveča, kolikor znaša množitelj: pomnožiti dve števili; pomnožiti s pet pomnožèn -êna -o: vojska, pomnožena s prostovoljci, je pripravljala napad; pomnoženo premoženje; pomnoženo število ♪
  14.      pomóč  -i in -í ž (ọ̑) 1. kar kdo naredi namesto drugega: obljubiti, odreči, potrebovati pomoč; računali so na njegovo pomoč; prositi, zahvaliti se za pomoč; učinkovita, velika, znatna pomoč; pomoč na polju, pri košnji, v gospodinjstvu / klic na pomoč / kot vzklik na pomoč / z oslabljenim pomenom: dajati, publ. nuditi pomoč pomagati; prihiteti, priskočiti, priti na pomoč; ker jim delo ni šlo od rok, so poklicali na pomoč mizarja; otroci so ji že v pomoč ji pomagajo // kar kdo naredi za koga sploh: iskati pomoč pri zdravniku; strokovna pomoč nerazvitim deželam; tehnična pomoč avtomobilistom; da ni škoda še večja, se je treba zahvaliti takojšnji pomoči gasilcev 2. kar se da komu, da pride iz neugodnega položaja: pomoč prihaja prepočasi; prizadetim prebivalcem poslati pomoč; prejemati pomoč; živeti od pomoči drugih; denarna pomoč; moralna pomoč; pomoč v hrani, obleki, šotorih / zimska pomoč denarna pomoč socialno ogroženim občanom za nakup kurjave, zimskih oblačil; sklad za pomoč nerazvitim; pren. on je bil njena pomoč // dodatna vojaška enota: poslati polku pomoč 3. med., v zvezi prva pomoč najnujnejša zdravstvena opravila pri poškodovanih ali nenadoma obolelih, preden je mogoče normalno zdravljenje: ponesrečenci so takoj dobili prvo pomoč; usposobiti se za prvo pomoč; prva pomoč ob elementarnih nesrečah / dajati, publ. nuditi prvo pomoč / tečaj prve pomoči; omarica za prvo pomoč; zavoj za prvo pomoč 4. v prislovni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi s pomočjo izraža, da je kaj narejeno s tem, kar določa samostalnik: s pomočjo krajevne skupnosti so organizirali izlet za invalide; publ.: prevajati s pomočjo slovarja s slovarjem; s pomočjo svojega vpliva pri vodstvu je dosegel, kar je hotel s svojim vplivom ● ekspr. druge pomoči ni bilo možnosti, rešitve; ekspr. ni mu več pomoči ne bo ozdravel, umrl bo; ekspr. tu ni pomoči izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; komur moč, temu tudi pomoč kdor ima oblast, nima nikjer težav ◊ jur. pravna pomoč pomoč pri uveljavljanju in varstvu zakonitih pravic in koristi občana ali pravne osebe; šol. dodatna pomoč slabšim učencem ♪
  15.      pomóček  -čka m (ọ̑) star. 1. izhod, rešitev: ni bilo drugega pomočka, kot da se skrije 2. pripomoček: proti voluharjem imamo več pomočkov; delal je čisto brez vseh pomočkov 3. pomoč: prosila ga je za pomoček ♪
  16.      pomóčen  -čna -o prid. (ọ̑) zastar. 1. ki je v pomoč: oblegancem so poslali pomočno četo 2. pomožen: izšla je pomočna knjiga za pouk jezika ♪
  17.      pomôči  -mórem dov., pomógel pomôgla (ó ọ́) knjiž., v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l pomagati: sosedje so pomogli pri košnji / pomogli so mu zlesti na voz / k uspehu je mnogo pomogel njegov prijatelj / zdravila niso pomogla / ali ti lahko pomorem pomôči si opomoči si: počivaj, da si pomoreš / z delom v tujini si je pomogel ● z novim sodelavcem si niso dosti pomogli pomagali pomôzi star. pomagaj: bog pomozi, sosed; bog mi pomozi, da uresničim to stvar ♪
  18.      pomočíti  -móčim dov. (ȋ ọ́) 1. dati kaj v tekočino z namenom, da se ta prime nanj: pomočiti kruh v omako / gosje pero pomočiti v črnilnik / noge je do gležnjev pomočil v toplo vodo 2. (nekoliko) zmočiti: ko je nalival vino, je pomočil prt / pomočiti tla z vodo 3. knjiž. zmočiti s sečem: otrok je pomočil posteljo; pes je večkrat pomočil sobo ● ekspr. svoj nož je nekajkrat pomočil v tujo kri nekaj ljudi je zabodel, ubil; ekspr. le pomočila je ustnice v vino vino je le pokusila pomočíti se knjiž. opraviti malo potrebo: pijanec se je pomočil kar pred vrata // izprazniti sečni mehur: otrok se je pomočil pomóčen -a -o: v smolo pomočen les; pomočena tla; pomočen s krvjo ♪
  19.      pomočníca  -e ž (í) 1. ženska, ki komu pomaga: pomočnica pri delu / vedel je, da mu bo sestra dobra pomočnica, ko se bo zagovarjal pred očetom / gospodinjska pomočnica ženska, ki je v službi v zasebnem gospodinjstvu za pomoč pri gospodinjskih delih 2. do 1962 ženska, ki je končala poklicno šolo in opravila pomočniški izpit: v trgovini so jo nastavili za pomočnico / trgovska pomočnica ♪
  20.      pomočník  -a m (í) 1. kdor komu pomaga: dela ni mogel opraviti sam, zato je najel pomočnika; za pomočnika si je vzel sosedovega fanta 2. do 1962 kdor je končal poklicno šolo in opravil pomočniški izpit: mesto pomočnika v trgovini / mizarski pomočnik 3. navadno s prilastkom kdor ima stalne, uradno določene funkcije, naloge, ki so navadno malo manj odgovorne kot funkcije, naloge kakega vodilnega delavca, funkcionarja: bil je imenovan za pomočnika / administrativni, operativni pomočnik; pomočnik direktorja, urednika; pomočnik republiškega sekretarja ◊ jur. prisežni pomočnik oseba, ki s prisego potrdi izjavo ene izmed strank v pravdi; rel. škof pomočnik škof, ki pomaga rednemu škofu pri upravljanju škofije in ima pravico postati njegov naslednik ♪
  21.      pomočníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pomočnike: vajenci večkrat opravljajo pomočniška dela ♦ šol. pomočniški izpit do 1962 izpit za pridobitev naslova pomočnik ♪
  22.      pomodréti  -ím dov. (ẹ́ í) postati moder: grozdje je že pomodrelo / ustnice so ji pomodrele; pomodreti od jeze; pomodreti v obraz ♦ kem. lakmus pomodri pomodrèl in pomodrél -éla -o: pomodrele ustnice; obleke vinogradnikov, pomodrele od galice ♪
  23.      pomodríti  -ím dov., pomodrèn (ȋ í) narediti kaj modro: te tekočine snov pomodrijo; slive so se že pomodrile ♪
  24.      pomohamedániti  -im dov. (á ȃ) pomuslimaniti: pomohamedaniti prebivalce ♪
  25.      pomókati  -am dov. (ọ̄) potresti z moko: pomokati prt za valjanje testa; zrezke potolčemo, posolimo, nato pa pomokamo / ko je zelenjava dovolj mehka, jo pomokamo pomókan -a -o: pomokan prt; hlebčke testa zložimo na pomokano desko ♪

   62.536 62.561 62.586 62.611 62.636 62.661 62.686 62.711 62.736 62.761  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA