Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (626-650)



  1.      vedúten  -tna -o prid. () nanašajoč se na veduto: vedutni pogledi / vedutni motivi; vedutna krajina
  2.      végast  -a -o prid. (ẹ́) 1. nepravilno, nezaželeno neraven, zvit: vegast strop; vegasta deska, streha / vegast rob; vegasta brazda / ekspr.: pokrajina je vegasta; vegasto zemljišče 2. ki zaradi nepravilne, nezaželene neravnosti ne stoji trdno: vegast stol; vegasta brv; vegasta skleda / ekspr. vegasti koraki 3. nepravilno, neurejeno nagnjen: vegast križ, plot; hiša je že vsa vegasta; vegasta vrata / ekspr. vegasta pisava végasto prisl.: vrata vegasto visijo
  3.      végati  -am nedov. (ẹ́) star. omahovati, pomišljati se: dolgo je vegal, naposled se je le odločil / vegati med odporom in poslušnostjo végati se 1. postajati vegast, kriv: deske se na soncu vegajo 2. majati se, gugati se: pri hoji se vega / voz se vega po cesti
  4.      végav  -a -o prid. (ẹ́) vegast: vegava deska / vegav plot
  5.      végavost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost vegavega: vegavost desk
  6.      vegetabílen  -lna -o prid. () knjiž. rastlinski: vegetabilna prehrana / vegetabilna olja / ornament z vegetabilnimi motivi ♦ usnj. vegetabilno strojilo rastlinsko strojilo
  7.      vegetabílije  -lij ž mn.) knjiž. rastlinska hrana: hraniti se z vegetabilijami
  8.      vegetácija  -e ž (á) bot. 1. rast in razvoj rastlin: doba vegetacije; okrasnega grmičevja ne obrezujemo pred začetkom vegetacije 2. rastlinske združbe na določenem področju: zaščititi vegetacijo; bujna vegetacija / barjanska, gozdna vegetacija; nizka vegetacija
  9.      vegetacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na vegetacijo: vegetacijska doba / vegetacijski pas; vegetacijska karta / vegetacijska inverzija pojav, da v kraških vrtačah zaradi posebnih klimatskih razmer nastopajo vegetacijski pasovi v obratnem zaporedju; vegetacijska točka korenine embrionalne celice, ki omogočajo rast koreninegeogr. vegetacijska meja nadmorska višina, do katere sega vegetacija
  10.      vegetarijánec  -nca m () kdor je samo rastlinsko hrano: restavracija za vegetarijance
  11.      vegetarijánski  -a -o prid. () nanašajoč se na vegetarijance ali vegetarijanstvo: vegetarijanska hrana / vegetarijansko gibanje
  12.      vegetarijánstvo  -a s () prehranjevanje samo z rastlinsko hrano: odločil se je za vegetarijanstvo
  13.      vegetatíven  -vna -o prid. () 1. rastlinski: vegetativni in animalni svet / vegetativna hrana / vegetativno baročno okrasje 2. bot. ki je v zvezi z rastjo in prehranjevanjem rastlin: listi, korenine in drugi vegetativni deli rastline / vegetativni organi korenina, listi, steblo 3. biol. ki poteka brez oploditve, nespolen: vegetativno razmnoževanje / vegetativno križanje rastlin 4. biol. nanašajoč se na za ohranjanje življenja in za rast bistvena in od volje neodvisna dogajanja v telesu: dihanje, prebava in druge vegetativne funkcije / vegetativno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje
  14.      vegetíranje  -a s () knjiž. životarjenje: tako življenje je vegetiranje / ekspr. obsojen je na golo vegetiranje / politično vegetiranje družbe
  15.      vegetírati  -am nedov. () knjiž. životariti: ni pripravljen vse življenje vegetirati / društvo samo še vegetira
  16.      véha 1 -e ž (ẹ́) lesen zamašek za sode: odbiti veho; zabiti sod z veho; pijan kot veha zeloekspr. molči, veha pijana človek pijaniagr. kipelna veha priprava, s katero se zamaši odprtina soda tako, da se prepreči dostop zraka in omogoči izhod ogljikove kisline // odprtina na vrhu soda: veha je odmašena
  17.      véha 2 -e ž (ẹ́) 1. štrleč zeljni list: obirati vehe; pokladati živini vehe / zeljna veha // zelje, ki ne naredi glave: na polju so ostale samo vehe 2. star. širokokrajni klobuk: dal si je veho na glavo 3. star. omahljivec, neodločnež: ta človek je prava veha
  18.      véhast  -a -o prid. (ẹ́) ki ima vehe, štrleče liste: vehasto zelje / vehasti ohrovt ● star. vehast klobuk klobuk s širokimi, povešenimi krajci
  19.      véhati  -am nedov. (ẹ́) star. majati se, gugati se: vehati od utrujenosti; pijan je bil, da je kar vehal
  20.      véhavec  -vca m (ẹ́) star. omahljivec, neodločnež: ne bodi vehavec, ampak mož
  21.      veheménca  -e ž (ẹ̑) knjiž. silovitost, ognjevitost: v svojih govorih združuje vehemenco s prepričljivostjo / orkester je zaigral z vso vehemenco
  22.      veheménten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. silovit, ognjevit: vehementen govornik / vehementna polemika veheméntno prisl.: vehementno kaj zagovarjati
  23.      veheméntnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. silovitost, ognjevitost: biti znan po svoji vehementnosti / vehementnost polemike
  24.      vehíkel  -kla m (í) zastar. 1. prevozno sredstvo, vozilo: proučevati nekdanje vehikle; odpeljati se z vehiklom 2. sredstvo, pripomoček: jezik ni samo vehikel za sporočanje
  25.      véja  -e ž (ẹ̑) 1. oleseneli stranski poganjek lesnatih rastlin: veja ozeleni, vzbrsti; odlomiti, odsekati vejo; drevo je pognalo veje; skakati z veje na vejo; ptič sedi na veji; plezati po vejah; debela, gola, odmrla veja; goste, košate veje; veje jablane; biti prost kot ptiček na veji; živi kot ptiček na veji svobodno, brezskrbno / mreža iz vrbovih vej 2. vsak od manjših, navadno stranskih delov, enot, ki potekajo od česa glavnega: živec se cepi v dve veji; žilna veja / železniška prometna veja; pren. veje zarote segajo v druge države 3. navadno s prilastkom potomstvo v zaporednih generacijah: avstrijska veja habsburške dinastije / stranska veja (rodu) osebe, ki po rojstvu izhajajo iz skupnega prednika / sorodniki po materini, očetovi veji 4. navadno s prilastkom samostojen del, ki z drugimi tvori določeno širšo dejavnost: to znanstveno področje se deli v več vej; razvijati različne industrijske veje; specializirane veje medicine ● ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; knjiž. točiti pod vejo začasno točiti, prodajati domače vino; ekspr. biti mrtva veja nedejaven, neuspešen član kake skupnosti; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; pesn. človek je kot kaplja na veji njegova usoda je negotova; je nepomemben, neznatenagr. ogrodne veje prve glavne veje drevesa; lov. veja glavni del roga pri jelenu, na katerem so parožki

   501 526 551 576 601 626 651 676 701 726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA