Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (62.361-62.385)


  1.      pólkrêpek  -pka -o [u̯k] prid. (ọ̑-é) tisk. ki je po debelini potez med navadnim in krepkim: natisniti besedo v polkrepkem nonpareju / polkrepka črka pólkrêpko prisl.: natisniti naslov polkrepko ♪
  2.      pólkróg  -a [u̯k] m (ọ̑-ọ̑) 1. geom. vsak od dveh delov kroga, razdeljenega s premerom: ploščina polkroga / izbrisati polkrog polkrožnico 2. kar je po obliki temu podobno: polkrogi v cestnem tlaku / z roko opisati polkrog / občudovali so polkrog gorskih vrhov / v polkrogu izkopati zemljo; stati v polkrogu ♦ voj. polkrog v levo kot povelje obrat za 180° v levo ♪
  3.      pólkrógla  -e [u̯k] ž (ọ̑-ọ̑) 1. geom. vsak od dveh delov krogle, razdeljene z ravnino skozi središče: površina, prostornina polkrogle 2. predmet take ali podobne oblike: v nekakšni polkrogli se je spustil na morsko dno ♪
  4.      pólkróžec  -žca [u̯k] m (ọ̑-ọ̑) manjšalnica od polkrog: temni kvadrati so obdani z belimi polkrožci // lingv. temu podobno grafično znamenje za označevanje izgovarjave: padajoča intonacija je označena s polkrožcem ♪
  5.      pólkróžen  -žna -o [u̯k] prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na polkrog: polkrožen obok; polkrožno okno / polkrožna črta / stavba polkrožne oblike ♦ anat. polkrožni kanali trije kanali v obliki polkrogov v notranjem ušesu s čutnicami za zaznavanje položaja glave pólkróžno prisl.: polkrožno postaviti predmete ♪
  6.      pólkróžnica  -e [u̯k] ž (ọ̑-ọ̑) geom. vsak od dveh delov krožnice, razdeljene s premerom: narisati polkrožnico / velika polkrožnica nad veliko osjo elipse ● knjiž., redko obala predstavlja nekoliko sploščeno polkrožnico polkrog ♪
  7.      pólkúpola  -e [u̯k] ž (ọ̑-ȗ) streha, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko krogelne kapice: pozlačene kupole in polkupole // strop, ki pokriva okrogel, kvadraten prostor in ima obliko krogelne kapice: polkupola apside ♪
  8.      póllegálen  -lna -o [u̯l] prid. (ọ̑-ȃ) ki je navidezno, formalno v skladu z zakoni, predpisi: pollegalno delovanje // ki z zakonom ni priznan ali ni dovoljen, vendar se dopušča: pollegalna organizacija / pollegalna publikacija ♪
  9.      pólléten  -tna -o [u̯l] prid. (ọ̑-ẹ̑) nanašajoč se na pol leta: vrniti se s polletnega bolniškega dopusta / polletna časopisna naročnina ♦ šol. polletno spričevalo spričevalo ob koncu prvega polletja ♪
  10.      pollétje  -a [u̯l] s (ẹ̑) doba, ki traja pol leta: plačati naročnino za prvo polletje // šol. polovica šolskega leta: redovalna konferenca ob koncu prvega polletja; ob polletju so dobili spričevala po prvem polletju ♪
  11.      póllíter  -tra [u̯l] m (ọ̑-í) knjiž., redko pollitrska steklenica: na mizi je stal prazen polliter / sam je popil tri pollitre cvička trikrat po pol litra ♪
  12.      pólljudjé  -ljudí [u̯l] m mn., daj. pólljudém, tož. pólljudí, mest. pólljudéh, or. pólljudmí (ọ̑-ẹ̑) množina od polčlovek: ogibaj se teh podlih, puhlih polljudi; prim. polčlovek ♪
  13.      pólmásten  -tna -o [u̯m] prid. (ọ̑-á) ki ima, vsebuje (razmeroma) malo maščobe, masti: natreti kožo s polmastno kremo ♦ agr. polmastni sir sir, ki ima (v suhi snovi) od 25 do 35 odstotkov maščobe; prašič polmastne pasme prašič, ki se goji za pridobivanje mesa in masti; polmastno mleko mleko, ki mu je odvzet del maščobe ♪
  14.      polmér  tudi pólmér -a [u̯m tudi lm] m (ẹ̑; ọ̑-ẹ̑) 1. geom. razdalja med točko na krožnici ali na površju krogle in njenim središčem: izračunati polmer kroga, krogle / krivinski polmer upogiba polmer krivinskega kroga 2. razdalja od središča do točke na obodu, robu pri okroglih predmetih: polmer cevi, kolesa, žoge 3. teh., v zvezi akcijski polmer prostorski obseg delovanja: akcijski polmer razstreliva / akcijski polmer letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta; akcijski polmer podmornice ♪
  15.      pólmésec  -a tudi -sca [u̯m] m (ọ̑-ẹ̑) 1. redko prvi ali zadnji krajec: na nebu je vzšel polmesec / srpast polmesec 2. temu po obliki podoben predmet: okrasiti dvorano z zvezdami in polmeseci / uhani v obliki polmeseca // tak predmet kot simbol islama: na šotorih pred obleganim mestom so se bleščali polmeseci / rdeča zastava z belim polmesecem in zvezdo je turška ● redko pod očmi je imela polmesece kolobarje; Rdeči polmesec v muslimanskih državah mednarodna zdravstvena organizacija; ekspr. polmesec v boju s križem muslimanstvo v boju, nasprotju s krščanstvom ♪
  16.      pólmésečen  -čna -o [u̯m] prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. star pol meseca: polmesečni otrok 2. ki traja pol meseca: polmesečni dopust // ki je za pol meseca: polmesečni zaslužek; polmesečno poročilo 3. ki ima obliko polmeseca: polmesečni uhani / predmet polmesečne oblike ♦ vet. polmesečna zvezda belo znamenje v obliki polmeseca na čelu živali ♪
  17.      pólmésečnik  -a [u̯m] m (ọ̑-ẹ̑) revija, ki izhaja dvakrat na mesec: izdajati polmesečnik ♪
  18.      pólminúten  -tna -o [u̯m] prid. (ọ̑-ȗ) ki traja pol minute: polminutni molk; tekmovalci so startali v polminutnih presledkih ♪
  19.      pólmontážen  -žna -o [u̯m] prid. (ọ̑-ȃ) ki je deloma zgrajen iz večjih, že prej industrijsko izdelanih elementov: polmontažni objekti ♦ grad. polmontažna gradnja gradnja le nekaterih delov z večjimi, že prej industrijsko izdelanimi elementi ♪
  20.      pólmorála  -e [u̯m] ž (ọ̑-ȃ) knjiž. nedosledno, enostransko upoštevanje moralnih načel: različne oblike polmorale ♪
  21.      pólmráčen  -čna -o [u̯m] prid. (ọ̑-á ọ̑-ā) ki ni popolnoma mračen: polmračen prostor / polmračen dan / polmračne sence pólmráčno prisl., v povedni rabi: v jetniški celici je bilo polmračno ♪
  22.      pólmrák  -a [u̯m] m, mn. tudi pólmrakóvi (ọ̑-ȃ) 1. čas, ko začne prehajati dan v noč: polmrak je že / večerni polmrak 2. stanje ozračja, ko je vidljivost nekoliko zmanjšana: v dvorani je bil polmrak; pren., ekspr. ni maral polmraka, hotel je resnico ♪
  23.      póln  -a -o [u̯n] prid., pólnejši (ọ̑ ọ́) 1. v katerem je toliko česa a) kolikor drži: sod je poln, nehaj vlivati; polna košara, vreča; do polovice poln; skoraj poln; zvrhano poln / v vrsti so stali kozarci, polni medu napolnjeni z medom b) kolikor lahko sprejme: polni avtobusi niso ustavljali na postajah; hoteli so v počitnicah polni; polna skladišča; ekspr. nastopili so pred nabito polno dvorano / zvezek bo kmalu poln 2. s širokim pomenskim obsegom v katerem je določena stvar a) v velikem številu, v veliki količini: hlevi so spet polni; ob praznikih so gostilne polne / poln klas, strok v katerem je dosti semen; češnje so letos polne imajo dosti sadov / nav. ekspr.: trg je bil poln ljudi na trgu je bilo dosti ljudi; biti poln načrtov, vtisov imeti dosti načrtov, vtisov; ceste, polne blata zelo blatne; knjiž.: leto, polno dogodkov; zvezd polno nebo b) sploh: vse vaze so polne, kam naj da rože; obe roki ima polni; ima polna usta / polna puška nabita; polna školjka v kateri je žival // ki ima določene lastnosti, značilnosti v veliki meri: poln glas; poln okus izrazit; polna, črna brada gosta / izrazno poln jezik; vsebinsko in zvočno poln verz / publ. ta starec je edina polna oseba romana prepričljiva, živa // ekspr., z rodilnikom ki ima kako lastnost v veliki meri: odšel je poln upanja; biti poln veselja, zdravja zelo vesel, zdrav; knjiž.: glas, poln hrepenenja; ljubezni poln pogled 3. ki predstavlja najvišjo stopnjo a) glede na določeno mero: popiti poln lonec mleka; dodati polno veliko žlico olja / publ.: plačati je moral polno vsoto celo; delati polno uro / polna pokojnina pokojnina, za katero so izpolnjeni vsi pogoji za največji dosegljivi znesek b) publ. glede na določene možnosti, sposobnosti: zaleteti se ob polni hitrosti; nasad je v polni rodovitnosti največji; stroj je dosegel polno število obratov največje mogoče / čas polnega razcveta baročne umetnosti 4. publ. ki obsega vse sestavne dele celote, enote; popoln: vojak v polni bojni opremi; književnost, ki ima razvito le poezijo, še ni polna književnost / zbora so se udeležili v polnem številu vsi / napiši njegov polni naslov ime, priimek in bivališče; podpisati se s polnim imenom z imenom in priimkom // ki ni z ničimer omejen, zmanjšan: biti pri polni zavesti / bojevati se za polno neodvisnost; prevzeti polno odgovornost za akcijo vso; to zahtevate s polno pravico popolnoma upravičeno / to je junaštvo v polnem pomenu besede pravo, resnično junaštvo // v prislovni rabi, v zvezi v polni meri, v polnem obsegu v celoti, popolnoma: prikazati stvar v polnem obsegu; tak odgovor ne zadovoljuje v polni meri / to nas v polni meri sili k smotrnejšemu gospodarjenju zelo, močno 5. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: bila je polna, a ne debela / polne prsi, roke, ustnice / postati poln v obraz 6. ki ni votel, je iz celega: poln rog; polna in votla telesa / kolo s polnimi gumami brez zračnic; polna opeka opeka, ki nima votlin, votlinic // ki je cel pobarvan, izvezen: polni krožci; listi naj bodo polni, cveti pa le obrobljeni / polna luna luna, ko je vidna vsa njena površina 7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: predenj je stresla poln predpasnik jabolk; polna stran opomb; prinesti polno naročje drv ● ekspr. ona je v polnem cvetu zelo lepa, mlada; pog., ekspr. obljub imam že poln kovček ne maram, da mi še naprej samo obljubljate; nižje pog. zdaj te imam pa poln kufer naveličan sem te, odveč si mi; knjiž. skrinja iz polnega lesa iz masivnega lesa; ekspr. živeti ob, pri polnih loncih v izobilju; star. ni se ga upala pogledati s polnim pogledom naravnost; odkrito; pog. ne zanima ga drugo, kot da ima poln trebuh da je sit; ekspr. časopisi so polni hvale o njem zelo ga hvalijo; ekspr. on je poln muh, vseh muh poln je zelo zvit, prebrisan; ekspr. samega sebe poln človek samoljuben, domišljav; zastar. oba moža sta bila polna vina sta bila (od vina) pijana; ekspr. imeti polno denarnico veliko denarja; ekspr. imeti polno glavo skrbi zelo veliko; nizko on ima takoj polne hlače takoj se ustraši, izgubi pogum in zato popusti, odneha; ekspr. stoji pri polnih jaslih ima v obilju vse gmotne dobrine; pri polni mizi menda ne boš lačen pri mizi, obloženi s hrano; ekspr. delati s polno paro zelo hitro; ekspr. imeti polne roke dela biti zelo zaposlen; ekspr. imeti zmeraj polno torbo novic dosti, veliko; ne govori, kadar imaš polna usta kadar imaš v ustih hrano; ekspr. zdaj je mera polna ni mogoče, ne sme se več ostati neprizadet, pasiven; ekspr. da je bila mera polna, se je še urezal poleg, povrhu vseh nevšečnosti, težav; obe roki imam polni, primi ti v obeh rokah imam, držim nekaj; ekspr. vse misli so mu polne dekleta veliko misli nanjo; ekspr. vsa cesta ga je bila polna pijan se je opotekal po njej; ekspr. imeti hišo polno gostov imeti veliko gostov; ekspr. vsa hiša je polna tega otroka po celi hiši skače; ekspr. zakričati iz polnega grla, polnih pljuč zelo; ekspr. pluti s polnimi jadri k cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati; ekspr. zadihati s polnimi pljuči postati prost, svoboden; ekspr. tega imam že polna ušesa nočem več poslušati tega; ekspr. iz mesta se je vrnil s polnimi ušesi čenč v mestu je izvedel veliko čenč; ekspr. vsa usta so polna njene lepote vsi veliko govorijo o njeni lepoti; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; včeraj je bil sosed po polnem trezen popolnem ◊ agr. polna zrelost semena zrelost semena, ki v ustreznih razmerah lahko vzkali; polno mleko mleko, ki ima vso maščobo; polno seme seme, ki v ustreznih razmerah lahko vzkali; avt. voziti s polnim plinom z največjim možnim dotokom goriva; geom. polni kot kot, ki meri 360°; polna črta črta, narisana brez vmesnih presledkov; gled. polna kulisa kulisa, ki je brez odprtin za okna, vrata; jur. polni delovni čas delovni čas, ki traja 42 ur na teden; les. polni meter kubični meter; lingv. polna prevojna stopnja prevojna stopnja s korenskim samoglasnikom o, e ali u; lit. polni stik rima; muz. polni ton ton, ki je izrazit, čist in ima dosti sozvenečih tonov; obrt. čevlji s polno peto s peto, ki se od sredine stopala postopoma veča; polno kitanje kitanje vse površine; tur. polni penzion s tremi obroki hrane; vrtn. polni cvet cvet, ki ima povečano število cvetnih listov v cvetu ali cvetov v socvetju pólno 1. prislov od poln: glas je zvenel polno; polno razvita osebnost 2. veliko, mnogo: na cestah je polno ljudi / v njem je polno življenja / gozd nudi vse polno koristi ● ekspr. povsod ga je polno povsod ga lahko srečaš; pog. ima jih polno za ušesi je zelo navihan; sam.: ekspr. dajati iz polnega veliko, radodarno; ekspr. kot umetnik se je iz polnega izživljal v poeziji najbolj celovito, popolno; ekspr. izobraženstvo hoče zajemati iz polnega hoče biti dobro obveščeno, seznanjeno; ekspr. njegove sodbe navadno zadenejo v polno so točne, pravilne; so učinkovite ♦ lov. zadeti žival v polno smrtno; šport. metati na polno pri kegljanju metati, ko stojijo vsi keglji; metati določeno število lučajev, pri čemer se podrti keglji po vsakem lučaju postavijo ♪
  24.      pólnág  -a -o [u̯n] prid. (ọ̑-ȃ ọ̑-á) knjiž. skoraj nag: polnagi divjaki, otroci // ekspr. do pasu gol, nepokrit: polnag veslač ♪
  25.      polnílec  -lca [u̯n-u̯c in u̯n-lc] m (ȋ) 1. kdor se poklicno ukvarja s polnjenjem: plača polnilca / ročni, strojni polnilec; polnilec cistern, pločevink ♦ voj. polnilec topa topničar, ki polni top (z izstrelki) 2. teh. polnilnik: ustaviti polnilec 3. pog. polnilo: zadelati luknjice s polnilcem ♪

   62.236 62.261 62.286 62.311 62.336 62.361 62.386 62.411 62.436 62.461  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA