Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (61.736-61.760)



  1.      pogórkinja  -e ž (ọ̑) knjiž., rabi se samostojno ali kot prilastek vila, ki živi v gorah: v teh gozdovih so nekdaj živele vile pogorkinje
  2.      pogórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pogorje: pogorske globeli, stene / pogorske vasi / prišli so tudi pogorski kmetje
  3.      pogospodáriti  -im dov.) krajši čas gospodariti: včasih je morala pogospodariti žena / tujci so tudi tu krvavo pogospodarili
  4.      pogospodínjiti  -im dov.) krajši čas gospodinjiti: včasih mu je prišla pogospodinjit
  5.      pogospóditi  -im dov. (ọ̄ ọ̑) ekspr. prilagoditi načinu življenja in mišljenja gospodov: hoteli so ga pogospoditi; v mestu se je hitro pogospodil
  6.      pogospôditi  -im dov.) ekspr. prilagoditi načinu življenja in mišljenja gospode: ženo je skušal pogospoditi; kmalu se je pogospodil / pogospoditi navade
  7.      pogospôščiti se  -im se dov.) zastar. pogospôditi se: v mestu se je čisto pogospoščila
  8.      pogóst  -a -o prid., pogóstejši (ọ̑) 1. ki se večkrat pojavi, ponovi: narava je pogost motiv v njegovi poeziji; prepiri med njima so postajali še pogostejši; viharji tod niso pogosti / to je pogosta bolezen med domačini; niti pogoste ustrelitve niso strle upora // ki ima razmeroma veliko frekvenco: to so pogosti primeri; pogoste besede 2. ki se pojavlja v krajših časovnih presledkih: pogosto utripanje luči; potresni sunki so postajali še pogostejši in močnejši pogósto prisl.: pogosto prihaja k nam na obisk; to se pogosto sliši; zelo pogosto ga srečam; zdaj bomo bolj pogosto hodili v gledališče; čedalje pogosteje zahaja v kavarno
  9.      pogóstem  in po góstem prisl. (ọ̑ ) star. velikokrat, pogosto: piše nam precej pogostem
  10.      pogósten  -tna -o prid., pogóstnejši (ọ̑) 1. ki se večkrat pojavi, ponovi: breza je slikarjev pogosten motiv; to je pri njih pogosten prizor / v teh krajih je malarija pogostna bolezen // ki ima razmeroma veliko frekvenco: upoštevali so le pogostne primere; pogostne besede 2. ki se pojavlja v krajših časovnih presledkih: pogostni napadi kašlja so ga izčrpavali; priporočili so mu pogostnejše preglede; potresni sunki so postajali še pogostnejši
  11.      pogostíti  -ím dov., pogóstil ( í) postreči gostu z jedmi in pijačami: pogostili so jih s kavo in pecivom; povabil ga je in pogostil pogostíti se nav. ekspr. dobro se najesti in napiti: pri njih se je prav imenitno pogostil pogoščèn -êna -o: pri njej so zmeraj lepo pogoščeni
  12.      pogóstnost  -i ž (ọ̑) pojav ali dejstvo, da je kaj pogostno: pogostnost motivov iz narave // navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava: ugotavljati pogostnost posameznih besed; pogostnost tresljajev
  13.      pogóstnosten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na pogostnost: pogostnostna raba izrazov / pogostnostni slovarji prikazujejo stopnjo rabe posameznih besed
  14.      pogóstokrat  prisl. (ọ̑) redko velikokrat, pogosto: stric nam pogostokrat prinese bonbone
  15.      pogóstoma  prisl. (ọ̑) knjiž. velikokrat, pogosto: soseda je pogostoma hodila k nam v vas; pri nas so to burko igrali sorazmerno pogostoma
  16.      pogóstost  -i ž (ọ̑) pojav ali dejstvo, da je kaj pogosto: pogostost pojavljanja neviht // navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava: pogostost besed; albinizem se pojavlja pri ljudeh v pogostosti 1 : 20.000
  17.      pogóščar  tudi pogóšar -ja m (ọ̑) nar. gorenjsko partizan: akcije pogoščarjev // kdor prebiva ali se skriva v gozdovih; gozdovnik: bil je pogoščar in divji lovec
  18.      pogóščati  -am nedov. (ọ́) gostiti: povsod so jih prijazno sprejemali in pogoščali
  19.      pogoščênje  -a s (é) glagolnik od pogostiti: pogoščenje gostov; zahvaliti se za pogoščenje
  20.      pogozdíti  -ím dov., pogózdil ( í) s sejanjem ali sajenjem gozdnega drevja narediti, da na določeni površini začne rasti gozd: pogozditi poseko; pogozditi z macesni pogozdèn -êna -o: pogozdene površine
  21.      pograbíti  in pográbiti -im, in pográbiti -im dov. ( á ; á ) 1. z grabljenjem a) spraviti skupaj: pograbiti listje, seno; pograbiti odpadke v kot / pograbiti travo na kup b) očistiti, izravnati: pograbiti stezice v parku; spomladi pograbijo vrtove / pograbiti gredice, krtine // ekspr. z rokami spraviti k sebi: papirje na pisalni mizi je pograbil na kup // ekspr. pohlepno si prisvojiti dobrine: vse hoče pograbiti, hišo in gozd 2. močno, sunkovito prijeti kaj: pograbil je steklenico in jo vrgel po tleh; z gobcem, šapo pograbiti kaj / pograbil ga je za roko zgrabil; star. pograbil je po meču // z močnim, sunkovitim gibom rok poskusiti doseči, prijeti kaj: utapljajoč se je pograbil po veji, pa je ni dosegel / izgubil je tla pod nogami, pograbil z rokami po zraku in izginil v brezno // nav. ekspr. z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: pograbil je klobuk in odšel; pograbil je uro z mize in jo neopazno spustil v žep / pograbila je svoje obleke in ga zapustila pobrala, vzela 3. ekspr. prijeti, zgrabiti: pograbili so razgrajače in jih odpeljali na milico / ladjo je pograbil tok; plavalca je pograbil vrtinec; pren. tudi njega je pograbil vojni vihar // polastiti se, prevzeti: pograbila ga je jeza, obup; pograbil jo je krčevit smeh; brezoseb. pograbilo ga je, da bi skočil v globino najraje bi skočil v globino / pograbila ga je lakomnost 4. ekspr. čustveno, zavzeto sprejeti: kar je rekel, so ljudje pograbili in še napihnili; časopisi so novico takoj pograbili / njegov predlog so pograbili z obema rokama / pograbiti povabilo sprejetistar. prej kot v enem letu ga bo pograbila jetika bo umrl; ekspr. pograbi priložnost, ki se ti nudi izrabi, izkoristi; ekspr. naše in sovražnikove čete so se že pograbile so se že spopadle pográbljen -a -o: pograbljen travnik; stelja je pograbljena
  22.      pógrad  -a m (ọ́) preprosto ležišče iz desk: ob steni je stal dolg in širok pograd za drvarje; postlati pograde; ležati na pogradu; pograd s slamnjačo / opremiti otroško sobo z nadstropnim pogradom
  23.      pográjati  -am dov. (ā) raba peša ugotoviti, poočitati napake, pomanjkljivosti: pograjal je njegovo delo / večkrat ga pograja opomni, ošteje
  24.      pogŕbiti se  -im se dov.) zgrbiti se: ves se je pogrbil, kot bi nosil težko breme na hrbtu pogŕbljen -a -o: čokat, pogrbljen je šel po cesti
  25.      pogŕčiti  -im dov. ( ) narediti kaj grško: hoteli so jih čimprej pogrčiti pogŕčen -a -o: pogrčeni kraji; naslednja generacija je bila že pogrčena

   61.611 61.636 61.661 61.686 61.711 61.736 61.761 61.786 61.811 61.836  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA