Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v (61.536-61.560)
- podrúžniški -a -o prid. (ȗ) knjiž. podružničen: podružniški obrat / podružniška cerkev ♪
- podŕzati -am dov. (r̄ ȓ) redko postrgati, podrgniti: podrzati z opeke odvečno malto ♪
- podržáti -ím dov. (á í) krajši čas držati: podržati kozarec; ob slovesu je podržal njeno roko v svoji; dvignil je steklenico in jo podržal proti luči / podržal ji je ogledalo, da se je lahko počesala; podržati komu plašč / podržali so voz, da se ni prevrnil / podržala je otroka v naročju ♪
- podsadíti -ím dov., podsádil; podsajèn (ȋ í) agr. 1. gozd. vsaditi novo rastlino a) pod starejšo rastlino: v borov gozd je podsadil smreke b) na mesto odmrle rastline: vse praznine v vinogradu je podsadil z dobrimi cepljenkami 2. dati valiti: koklji podsaditi dvajset jajc ♪
- podsájati -am nedov. (á) agr., gozd. saditi nove rastline a) pod starejše rastline: podsajati smreke b) na mesta odmrlih rastlin: praznine v vinogradu podsajati z dobrimi cepljenkami ♪
- podsêdeln -a -o [dǝl] prid. (ȇ) vet., navadno v zvezi podsedelna odeja odeja, ki je za pod sedlo ♪
- podsêdlica in podsédlica -e ž (ȇ; ẹ̑) vet. podsedelna odeja: konji so bili pokriti s podsedlicami ♪
- podsejáti -séjem dov., podséj in podsèj; podsejál (á ẹ̑) agr., gozd. vsejati a) pod starejšo rastlino: podsejati jelko / podsejati gozd b) med že rastoče rastline rastlino druge vrste: v žito podsejati deteljo ♪
- podsèk -éka m (ȅ ẹ́) nar. 1. prag (v hiši): Ilovnata tla na podseku so bila razmehčana (I. Potrč) 2. vzhodno tram, ki omejuje podstenje na zunanji strani: hrastov podsek ♪
- podsékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) s sekanjem od spodaj ločiti: podsekati drevo / podsekati korenine / ves plevel je podsekal podsékan -a -o: podsekano drevo; kot podsekan se je zrušil ob postelji ♪
- pòdsékcija -e ž (ȍ-ẹ́) knjiž. pododdelek: ta sekcija ima več podsekcij ♪
- pòdsekretár -ja m (ȍ-á) namestnik sekretarja: postal je podsekretar / republiški podsekretar kdor pomaga republiškemu sekretarju pri vodenju republiškega upravnega organa ♪
- podsípati -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) s sipanjem spravljati podse: plaz je počasi podsipal hiše / podsipati s kamenjem podsípati se polniti se z usipanjem: rov se podsipa ♪
- podsípnica -e ž (ȋ) agr. jama za shranjevanje korenja, repe čez zimo: napraviti podsipnico ♪
- pòdsistém -a m (ȍ-ẹ̑) sistem v okviru večjega sistema: proučil je vse podsisteme / podsistem rakete ♪
- pòdskupína -e ž (ȍ-í) kar ima v okviru kake skupine enake, podobne značilnosti: razdeliti kaj v skupine in podskupine ♪
- podslápje -a s (ȃ) grad. del struge pod jezom, pregrado, kamor pada voda: globoko podslapje / podslapje jeza ♪
- podslíkati -am dov. (ȋ) um. nanesti prve, osnovne barvne plasti pri slikanju: podslikati s svetlo, temno barvo; pren. pisatelj je roman socialno podslikal podslíkan -a -o: oljnate barve so podslikane s tempera barvo; avtobiografsko podslikana novela ♪
- podsmèh in podsméh -éha m (ȅ ẹ́; ẹ̑) knjiž. posmeh: njegova šala je bila zelo blizu podsmehu / govoril je z rahlim podsmehom / podsmeh mu je izginil z obraza ♪
- podsméhniti se -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko posmehniti se: zelo očitno se mu je podsmehnil ♪
- podsmíhati se -am se nedov. (ȋ ȋ) knjiž., redko posmehovati se: stal je ob strani in se jim podsmihal ♪
- podsódnost -i ž (ọ́) nekdaj podrejenost določenemu sodišču: določiti, ugotoviti podsodnost ♪
- podsónčnik -a m (ọ̑) nar. zahodni ali vzhodni veter: podsončnik mu je pihal v hrbet; močen podsončnik ♪
- podstát -i ž (ȃ) knjiž. osnova, podlaga: raziskati podstat in genezo umetnine / njegova idejna usmeritev temelji na napačni podstati / ugotoviti za glasbo značilne podstati bistvene prvine, lastnosti ♪
- podstáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na podstat: podstatna lastnost, prvina / raziskovati podstatne principe ♪
61.411 61.436 61.461 61.486 61.511 61.536 61.561 61.586 61.611 61.636