Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (61.086-61.110)


  1.      počasníti  -ím in počásniti -im nedov. (ȋ í; ā) delati (bolj) počasno: vodne rastline počasnijo tok vode ♪
  2.      počásnost  -i ž (á) lastnost, značilnost počasnega: počasnost pri delu / počasnost hoje / delati kaj s slovesno počasnostjo ♪
  3.      počást  -i in -í ž (ȃ) zastar. 1. priznanje velike vrednosti ali veljave; čast: izkažite nam to počast; pesem v počast slavljenca 2. počastitev: počast pisateljeve obletnice ♪
  4.      počastíti  -ím dov., počástil (ȋ í) 1. izkazati komu čast, spoštovanje: počastiti pesnika; počastiti slavljence s kratko slovesnostjo; vsakogar je počastil z nagovorom / počastiti obletnico vstaje; počastiti spomin na padle // ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža odnos, kot ga določa samostalnik: počastiti koga s hvaležnostjo, naklonjenostjo, zaupanjem / počastili so ga z obiskom obiskali so ga 2. rel. izkazati čast z molitvami, obredi: počastiti Marijo počaščèn -êna -o: bil je počaščen s tem, da je smel nositi zastavo v sprevodu; čutiti se počaščenega / kot vljudnostna fraza zelo smo počaščeni, ker ste nas obiskali ♪
  5.      počáščati  -am nedov. (á) knjiž. večkrat počastiti: počaščati zaslužne može; počaščati z odlikovanji in priznanji ● knjiž., ekspr. z obiski ga počaščajo razne znamenite osebe obiskujejo ga ♪
  6.      počaščênje  -a s (é) knjiž., redko počastitev: biti vreden počaščenja; proslava v počaščenje praznika ♪
  7.      počebljáti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas čebljati: rad bi malo počebljal z njo ♪
  8.      počečkáti  -ám [čǝč] dov. (á ȃ) s čečkanjem poškodovati: počečkati knjigo, zvezek; počečkati stene / ekspr. počečkal je že dva lista popisal počečkán -a -o: s čudnimi kljukami počečkan list papirja; počečkana in umazana fotografija ♪
  9.      počéditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) raba peša počistiti, posnažiti: vse sproti pospravi in počedi / počediti ostanke počéden in počéjen -a -o: počedena hiša ♪
  10.      počeháti  -ám dov. (á ȃ) počehljati: počehal je konja po vratu; počehati se za tilnikom ♪
  11.      počehljáti  -ám dov. (á ȃ) krajši čas čehljati: počehljal je kravo po vratu; počehljati se po glavi ∙ šalj. počehljal ga je po zadnjici natepel ga je ♪
  12.      počêlo  -a s (é) knjiž. začetek, izvor: to je počelo napredka / umetnost je v svojem počelu avtobiografska ♦ filoz. prvi vzrok vsega, kar je ♪
  13.      počenčáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. povedati, izdati: ne zaupaj mu, vse bo počenčal ● ekspr. rad bi malo počenčal z njim se pogovoril ♪
  14.      počéniti  -em in počeníti -čénem dov. (ẹ́ ẹ̑; ȋ ẹ́) 1. stoječ zelo skrčiti noge v kolenih: počenil je in se umival v potoku / otroci so počenili drug poleg drugega; počeniti k ognju, za skalo / metulj komaj počene na cvet, pa že odleti sede; ekspr. počenili so po klopeh in po tleh, kjer je bilo kaj prostora neudobno so se posedli // ekspr. sesesti se, podreti se: streha je počenila pod snegom 2. slabš. popustiti zahtevam, vdati se: če jih bodo privili, bodo hitro počenili; namesto da bi ponižno počenil, se nam še roga ♪
  15.      počénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od počenjati: začudeni so opazovali njegovo počenjanje / za počenjanje neumnosti sem že prestar ♪
  16.      počénjati  -am nedov. (ẹ̑) nav. ekspr. 1. opravljati, izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; delati: vsi nekaj počenjajo, samo on sedi brez dela; zjutraj raznaša časopise, to počenja vsak dan / kaj počenja v sobi tako dolgo / počenjati neumnosti, otročarije; počenjal je take stvari, da so ga izključili iz šole 2. povzročati komu zlasti kaj neprijetnega: z njimi so počenjali, kar so hoteli; kaj počenjaš z živino, da je vsa izmučena ♪
  17.      póčenje  -a s (ọ̑) glagolnik od póčiti: avto je zdrsnil s ceste zaradi počenja zračnice ♪
  18.      počèp  -épa m (ȅ ẹ́) glagolnik od počepniti ali počeniti: utrjevati si noge s počepi; prožni počepi in poskoki otrok / stranišče na počep na katerem se opravlja potreba v čepečem položaju // stoja na zelo skrčenih nogah: vzdigniti se, zravnati se iz počepa; spustiti se v počep / stati v lahnem počepu ♦ šport. enonožni počep ♪
  19.      počépanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od počepati: utrjevati si noge s počepanjem; počepanje in vstajanje / počepanje pred vodstvom ♪
  20.      počépati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. večkrat počepniti: ženske so od smeha kar počepale / pred kroglami so počepali za skale / ekspr. pozimi je počepala za pečjo posedala ∙ vulg. ljudje so hodili kar v grmovje počepat opravljat potrebo // ekspr. sesedati se, podirati se: drevje v sadovnjaku je bilo neočiščeno in plotovi so počepali 2. slabš. popuščati zahtevam, vdajati se: pestil jih je, da so od strahu počepali drug za drugim ♪
  21.      počépen  -pna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na počep: počepne vaje / počepna stoja ♪
  22.      počépka  -e ž (ẹ̑) 1. plesna figura s počepi, značilna zlasti za ukrajinske ljudske plese: plesati počepko; ples je prešel v počepko / v počepki je šel okrog sobe 2. slabš. vlačuga, prostitutka: delati vtis počepke ♪
  23.      počépniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. stoječ zelo skrčiti noge v kolenih: počepnil je in začel ogledovati sled / počepniti okrog ognja; počepniti v grmovje / ptič je počepnil na vejico sedel; ekspr. počepnila je na tla in tolkla lešnike neudobno sedla // ekspr. sesesti se, podreti se: bajta bo ob prvem deževju počepnila 2. slabš. popustiti zahtevam, vdati se: grozili so mu, pa je počepnil ● vulg. je ženska, ki pred vsakim počepne ima ljubezenske, spolne odnose z njim ♪
  24.      počesánost  -i ž (á) stanje počesanega človeka: vedno je skrbel za svojo počesanost ♪
  25.      počesáti  -čéšem dov., počêši počešíte; počêsal (á ẹ́) 1. urediti, pogladiti z glavnikom: počesati otroke; preoblekla se je in počesala; počesati si brado / s prsti si je počesal lase; pren., ekspr. veter je počesal travne bilke // (strokovno) urediti lase: katera frizerka te je danes počesala / počesati na prečo; nazaj počesati lase usmeriti jih od čela proti tilniku 2. žarg. sistematično, temeljito pregledati z vojaštvom: enota je dobila povelje, da počeše vse okoliške gozdove 3. knjiž., ekspr. natepsti, pretepsti: tako te bom počesal, da si boš za vedno zapomnil ● nar. prav po mešetarsko ga je počesal ogoljufal, prevaral; ekspr. temeljito počesati rokopis popraviti počesán -a -o: gladko počesani lasje; ima na stran počesane lase frizuro, pri kateri je večji del las usmerjen na eno stran glave ♪

   60.961 60.986 61.011 61.036 61.061 61.086 61.111 61.136 61.161 61.186  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA