Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (60.961-60.985)


  1.      pobíti  -bíjem dov., pobìl (í ȋ) 1. drugega za drugim ubiti: vseh ne bodo pozaprli in pobili 2. povzročiti smrt, navadno živali: pobil je nekaj medvedov in volkov / obtožena je s sekiro pobila svojega moža ubila, umorila 3. z udarci spraviti iz pokončnega položaja: s pestjo ga je pobil na tla ∙ ekspr. pobili so ga skoraj do mrtvega zelo so ga pretepli 4. drugega za drugim razbiti: pobiti kozarce; pobili so jim vsa okna // nav. 3. os. povzročiti škodo na kulturnih rastlinah: toča je pobila žito / toča je pobila polja, po vinogradih; brezoseb. letos jim je vse pobilo 5. zanikati, ovreči: pobil je vse njegove trditve; pobiti z dokazi / pobiti komu dvome / ekspr. sogovornika je pobil 6. povzročiti, da postane kdo nerazpoložen, žalosten: ta misel ga je pobila; s svojim govorjenjem ga je še bolj pobila pobíti se pri padcu, udarcu poškodovati se, raniti se: otrok je padel in se pobil; pobiti se po glavi pobít -a -o: bil je utrujen in pobit; pobite živali; pobita polja; prisl.: pobito hoditi ♪
  2.      pobíti  -bóm stil. -bódem dov., pobódi pobódite in pobodíte (ȋ ọ̄, ọ̄) star., navadno kot velelnik ostati: pobodi še malo pri nas ♪
  3.      pobítje  -a s (ȋ) star. 1. uboj, umor: zgodilo se je strašno pobitje 2. razdejanje, uničenje: vihar je povzročil grozno pobitje ♪
  4.      pobítost  -i ž (ȋ) stanje pobitega človeka: obšla ga je pobitost; zapadel je v duševno otopelost in pobitost / moralna pobitost ♪
  5.      poblátiti  -im dov. (á ā) knjiž. umazati z blatom: poblatiti tla / voz ji je poblatil obleko pobláten -a -o: poblatena obleka ♪
  6.      poblazíniti  -im dov. (í ȋ) star. oblaziniti: poblaziniti stole poblazínjen -a -o: poblazinjena klop ♪
  7.      poblaznélost  -i ž (ẹ́) stanje poblaznelega človeka: v poblaznelosti je tolkla po njem ♪
  8.      poblaznéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati blazen: jetnik je poblaznel / ekspr. ko je to slišala, je čisto poblaznela / ekspr. poblazneti od sovraštva, strahu poblaznèl in poblaznél -éla -o: poblaznel človek ∙ ekspr. v poblazneli grozi je tekel za njim zelo veliki ♪
  9.      poblažíti  -ím dov., poblážil (ȋ í) 1. raba peša olajšati, omiliti: poblažiti bolečine / poblažiti huda nasprotja 2. zastar. narediti kaj blago, plemenito: ljubezen poblaži človeka poblažèn -êna -o: od njega gre vedno poblažen ♪
  10.      pobledéti  -ím dov., poblédi tudi poblêdi (ẹ́ í) 1. izgubiti naravno barvo: shujšal je in pobledel / lica so mu pobledela // prebledeti: ob tej novici je pobledel; pobledeti od jeze, strahu; pobledel je kot zid 2. redko obledeti: črnilo, slika z leti pobledi 3. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so pobledele 4. knjiž. postati manj izrazit: spomin na to mu je že pobledel pobledèl in pobledél -éla -o: pobledel obraz; od pranja pobledela obleka ♪
  11.      pobledíti  -ím dov., poblédi tudi poblêdi; poblédil (ȋ í) narediti kaj bledo: mesečina je pobledila kupole ♪
  12.      poblèsk  tudi poblésk -éska m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. trenuten, rahel odboj iskreče se svetlobe: gledal je sončne pobleske na strehah / ekspr. zadnji pobleski zarje odsevi 2. ekspr., s prilastkom kratkotrajen, močen izraz, pojav česa: včasih ima pobleske genialnosti / svetli pobleski ljubezni / knjiž. v tem je majhen poblesk resnice drobec, delček ♪
  13.      poblísk  -a m (ȋ) 1. glagolnik od pobliskati se ali poblisniti: a) pobliski luči, svetilnika / med pobliskom, ki je napovedoval nevihto, je zagledal njen bledi obraz b) njena otroškost se kaže v sproščenem smehu, v pobliskih oči / poblisk jeze, veselja je zažarel v njegovih očeh / ekspr. ujel je poblisk njene postave odsev 2. ekspr., s prilastkom kratkotrajen, močen izraz, pojav česa: imeti genialne pobliske; v sklepu je viden poblisk zdravega razuma / na obzorju so se kazali pobliski revolucije ♪
  14.      poblískati se  -am se dov., tudi pobliskájte se; tudi pobliskála se (í) 1. brezoseb. na hitro močno zasvetiti se: iz topa se je pobliskalo / na nebu se je pobliskalo 2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okna so se pobliskala / jezno, veselo so se mu pobliskale oči ● ekspr. se ti je zdaj pobliskalo, kako je z njim si zdaj dojel, spoznal ♪
  15.      poblískniti  -em dov. (í ȋ) poblisniti: še nekajkrat je poblisknilo in nevihta je minila / oči so mu čudno poblisknile ∙ ekspr. z očmi pobliskniti po sogovorniku jezno ali živahno ga pogledati ♪
  16.      poblísniti  -em dov. (í ȋ) 1. na hitro močno zasvetiti se: luč je poblisnila in ugasnila; brezoseb. iz puške se je poblisnilo 2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okna so kdaj pa kdaj poblisnila / jezno poblisniti z očmi ● ekspr. te besede so mi poblisnile skozi možgane sem se jih nenadoma spomnil; ekspr. šele tedaj se mi je poblisnilo, kaj je hotel sem dojel, spoznal; ekspr. nič pametnega se mi ni poblisnilo, zato sem molčal se nisem spomnil, domislil ♪
  17.      poblížje  in poblíže prisl. (í) knjiž. 1. bolj od blizu: pozneje sem si to skalovje ogledal pobližje; tega motorja še nisem videl pobližje 2. natančneje, podrobneje: oglejmo si vsebino romana pobližje; delavce moramo pobližje seznaniti s pravicami in dolžnostmi / morala bi se pobližje spoznati ♪
  18.      pobóbnati  -am dov. (ọ̑) z enakomernim udarjanjem v presledkih, večkrat povzročiti votle glasove: nenadne kaplje so pobobnale po pločevinasti strehi; pobobnati s pestjo, prsti po mizi / ekspr. rahlo je pobobnal po oknu potrkal ♪
  19.      pobóčen  -čna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na pobočje: pobočni greben / pobočna lega / pobočni veter 2. zastar. stranski: pobočne osebe romana / pobočni sorodniki daljni ♪
  20.      pobóčje  -a s (ọ̑) nagnjen svet med vznožjem in vrhom gore, hriba: pobočje so razrili hudourniki; gozdnata, skalnata pobočja; osojno, prisojno pobočje; položno, strmo pobočje; hiša na pobočju; vasi, raztresene po pobočjih / pobočje hriba ♪
  21.      pobóčnica  -e ž (ọ̑) 1. voj. skupina vojakov ali vojaška enota, ki ščiti, varuje bok večje vojaške enote na pohodu: napadla jih je sovražnikova pobočnica; možje iz pobočnice brigade 2. zool. cevasto čutilo na boku rib, ki omogoča orientacijo v prostoru: občutljivost pobočnice ♪
  22.      pobóčnik  -a m (ọ̑) knjiž. pribočnik: poveljnik in njegov pobočnik ♪
  23.      pobógati  -am dov. (ọ̑) star. spraviti, pobotati: pobogati očeta s sinom; z njegovim posredovanjem sta se spet pobogala ♪
  24.      pobòj  -ôja m (ȍ ó) glagolnik od pobiti: preprečiti poboj divjadi ● star. zaradi poboja obeh bratov je bil obsojen na smrt uboja, umora; star. izognil se je vsesplošnemu poboju pretepu, spopadu ♪
  25.      pobóljšanje  -a s (ọ̑) glagolnik od poboljšati: obljubiti poboljšanje; poboljšanje obsojenca / poboljšanje življenjske ravni delavca ♪

   60.836 60.861 60.886 60.911 60.936 60.961 60.986 61.011 61.036 61.061  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA