Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (60.761-60.785)



  1.      plétje  -a s (ẹ́) glagolnik od pleti: okopavanje in pletje / pletje korenja / pletje gredic
  2.      plétnja  -e ž (ẹ̑) nar. velik čoln s streho, ki se rabi na Blejskem jezeru: peljati se s pletnjo
  3.      pléza  -e ž (ẹ́) alp. plezanje: skale so oteževale plezo; zimska pleza
  4.      plezálček  -čka [č tudi lč] m () nav. mn., zool. manjše ptice pevke, ki plezajo po drevju, skalah, Certhiidae: muharji in plezalčki / drevesni, skalni plezalček
  5.      plezálec  -lca [c tudi lc] m () kdor se ukvarja s plezanjem: postal je spreten plezalec ♦ alp. nezavarovani plezalec ki pri plezanju ni navezan; zool. plezalci ptice, ki plezajo po drevju, Piciformes
  6.      plezálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na plezanje: plezalna spretnost opic / plezalni čevlji; plezalna oprema, vrv / plezalna smer, tura ♦ bot. plezalne dlačice; zool. plezalna noga noga s prstom, ki se lahko obrača naprej ali nazaj
  7.      plezálka  -e [prvi in drugi pomen k in lk] ž () 1. ženska, ki se ukvarja s plezanjem: v skupini je bilo tudi več plezalk 2. rastlina, ki se pri rasti oprijema opore: bršljan, robida in druge plezalke 3. nav. mn., alp. obuvalo za plezanje, navadno z gumijastim podplatom: obuti si plezalke ◊ nav. mn., teh. železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje, ki služi za plezanje
  8.      plezálnik  -a m () nav. mn., alp. obuvalo za plezanje, navadno z gumijastim podplatom: plezalnik se mu je odvezal; obuti plezalnike
  9.      plezálo  -a s (á) šport. telovadno orodje za plezanje: na igrišču so postavili nova plezala
  10.      plézanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od plezati: plezanje opic; plezanje po drevju; priprava za plezanje / planinec se je ponesrečil pri plezanju; plezanje po strmih stenah; tehnika plezanja
  11.      plezaríja  -e ž () žarg., alp. plezanje: privlačevala ga je plezarija
  12.      plezáriti  -im nedov.) nav. ekspr. plezati: otroci so plezarili po drevju / plezariti po skalah
  13.      plézati  -am nedov. (ẹ̑) 1. premikati se navzgor, kvišku, pomagajoč si z nogami in rokami a) po čem navpičnem: opice spretno plezajo; plezati na telefonski drog, mlaj; plezati po drevju / plezati navzdol ∙ ekspr. plezati po hrbtih drugih hoteti doseči uspeh na škodo drugih b) po strmem, skalnatem svetu: alpinisti plezajo po stenah; plezati v Kamniških Alpah / že več let pleza se ukvarja s plezanjem 2. premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami, tako, da je telo blizu podlage: otroci radi plezajo; plezati čez plot, po klopeh / ekspr. po vseh štirih plezati navkreber 3. vzpenjati se, dvigati se: plezati po lestvi na drevo / bršljan pleza po deblu plezáje: plezaje po strmini, so se zelo utrudili plezajóč -a -e: plezajoč na drevo, si je strgal obleko; plezajoče živali
  14.      pléža  -e ž (ẹ́) knjiž. plezanje, pleza: pleža v steni je bila naporna
  15.      plíma  -e ž () naraščanje morske gladine (pri bibavici): plima in oseka; pren., publ. plima turistov pojema // stanje morske gladine ob tem naraščanju: ob plimi sega voda do polovice nasipa
  16.      plímati  -am nedov. () knjiž., redko naraščati, dvigati se: morje plima / nova moč mu plima po telesu
  17.      plímen  -mna -o () pridevnik od plima: plimni valovi
  18.      plímski  -a -o () pridevnik od plima: plimski tokovi, valovi
  19.      plimútka  -e ž () vet. velika kokoš, navadno grahaste barve: gojiti plimutke; bela plimutka
  20.      plín  -a m () 1. snov, ki nima svoje prostornine in oblike: plin se razteza, segreva; razredčiti, stisniti, utekočiniti plin; lahek, redek plin; plin brez barve, okusa, vonja; za plin neprepusten; plini, tekočine in trdne snovi // navadno s prilastkom taka snov z določenimi posebnimi lastnostmi: eksplozivni, gorljivi, strupeni plini; naravni, umetni plin / bojni plini; črevesni plini; gorilni, kurilni, svetilni plin; zemeljski plin naravni plin v nahajališčih nafte in premoga / plin gori, uhaja iz cevi; napeljati plin; dovod, shranjevanje plina; kuhati na plin / pog.: zapreti plin preprečiti dotok plina; plačati račun za plin za dobavo plinskega goriva 2. zmes zraka in bencinskih hlapov kot pogonsko sredstvo: dotok plina / dodati, odvzeti plin / pog. pritisniti na plin na pedal, ki uravnava dotok goriva; žarg. rad pritiska na plin hitro vozi z motornim vozilomfiz. entropija, gostota plina; kem. inertni plin ki redko ali sploh kemično ne reagira; lesni plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev; mont. jamski plin ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan; teh. generatorski plin ki se proizvaja v plinskem generatorju; voj. solzilni plin ki povzroča solzenje
  21.      plínar  in plinár -ja m (; á) delavec, ki dela v proizvodnji plina: delovno mesto plinarja
  22.      plinárna  -e ž () obrat za proizvajanje, razdeljevanje plina: plinarna je prenehala dovajati plin; premog za plinarno in elektrarno / mestna plinarna
  23.      plínast  -a -o prid. () ki je iz plina, plinov: plinasti oblaki med ozvezdji; plinaste primesi v zraku / plinasto gorivo ♦ fiz., kem. plinasto agregatno stanje
  24.      plinifikácija  -e ž (á) publ. zgraditev, gradnja objektov, naprav za dovod in uporabo plina: plinifikacija Slovenije
  25.      plíniti  -im nedov.) s plinom razkuževati: pliniti garjave konje

   60.636 60.661 60.686 60.711 60.736 60.761 60.786 60.811 60.836 60.861  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA