Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (5.876-5.900)

5876.      dalekovíden  -dna -o prid. (í ȋ) raba peša daljnoviden: očala za dalekovidne / dalekoviden mislec ♪
5877.      dalekovídnost  -i ž (í) raba peša daljnovidnost: pregled je pokazal mnogo primerov dalekovidnosti / njegova modra dalekovidnost ♪
5878.      daljáva  -e ž (ȃ) 1. velika krajevna oddaljenost: prilagoditi oči za gledanje na bližino ali daljavo; krmarjenje vozila na daljavo // kraj, prostor, ki je daleč: iz daljave se oglašajo zvonovi; v daljavi se bliska / pogled, uprt v daljavo; zamakniti se v daljavo / publ. lovci na daljave (smučarski) skakalci; pren. dogodke je slutil v megleni daljavi // pesn. prostranstvo: jasne, sinje, sončne daljave 2. razdalja: približati se na daljavo desetih korakov; strelna, vidna daljava; prenos električne energije na večje daljave ♪
5879.      daljáven  -vna -o (ȃ) pridevnik od daljava ♪
5880.      daljnovíd  -a m (ȋ) zastar. daljnogled: gledal je skozi daljnovid ♪
5881.      daljnovídec  -dca m (ȋ) knjiž. kdor vnaprej vidi potek česa: kaj mi svetuješ, daljnovidec? ♪
5882.      daljnovíden  -dna -o prid., daljnovídnejši (í ȋ) 1. ki dobro vidi samo oddaljene predmete: ravnatelj je bil majhen, siv, daljnoviden mož / daljnovidno oko 2. ki vnaprej vidi potek česa: daljnoviden državnik / daljnovidno politično dejanje ♪
5883.      daljnovídnost  -i ž (í) 1. očesna napaka, zaradi katere je mogoče dobro videti le oddaljene predmete: daljnovidnost se veča; starostna daljnovidnost 2. sposobnost človeka, ki vnaprej vidi potek česa: politična daljnovidnost ♪
5884.      daljnovòd  -óda m (ȍ ọ́) naprava za prenos električne energije na večje razdalje: graditi, trasirati daljnovod; daljnovod Ljubljana—Vrhnika; drogovi, žice daljnovoda / odklopiti daljnovod // redko cevovod, plinovod ♪
5885.      daljnovóden  -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na daljnovod: daljnovodni drog / daljnovodno omrežje ♪
5886.      dáljnovzhóden  -dna -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na Daljni vzhod: daljnovzhodne dežele / kompromis ni zbližal stališč glede vzhodnoevropskih in daljnovzhodnih vprašanj ♪
5887.      damástov  -a -o (ȃ) pridevnik od damast: damastov lesk ♪
5888.      damjakovína  -e ž (í) usnje iz damjakove kože: čevlji iz črne damjakovine ♪
5889.      Dámoklejev  in Damokléjev -a -o prid. (ȃ; ẹ̑) v zvezi Damoklejev meč nenehno preteča nevarnost: možna izključitev iz šole je bila takrat zanj Damoklejev meč / nad glavo mu visi Damoklejev meč ♪
5890.      damóvnica  -e ž (ọ̑) plošča, razdeljena na kvadratna polja dveh barv za igranje dame ♪
5891.      dámstvo  -a s (ȃ) zastar. dame: ljubljenec vsega damstva ♪
5892.      dandijstvo  -a [dên- in dén-] s (ȇ; ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost dandyjev: dandijstvo v oblačenju ♪
5893.      dántejevski  -a -o prid. (ȃ) tak kot pri Danteju: to je vizionarna podoba dantejevskega formata; dantejevska fantazija ♪
5894.      dánzadnéven  -vna -o prid. (ȃ-ẹ̑) knjiž. ki se dogaja dan za dnem: danzadnevno obiskovanje ♪
5895.      darávno  vez. (á) zastar. čeprav: hvalila sva vino, daravno je bilo kislo ♪
5896.      darežljív  -a -o prid., darežljívejši (ȋ í) ki rad daje: biti darežljiv; darežljiva žena / darežljiva jesen ♪
5897.      darežljívec  -vca m (ȋ) ekspr. darežljiv človek ♪
5898.      darežljívost  -i ž (í) lastnost darežljivega človeka: priljubil se je s svojo darežljivostjo ♪
5899.      darítev  -tve ž (ȋ) 1. v različnih religijah slavnostni obred dajanja darov božanstvu: opraviti daritev; poganske daritve / klavna, pitna, žgalna daritev; v krščanstvu sveta daritev maša // vznes. požrtvovalno delo, žrtvovanje: Daritev bodi ti življenje celo (S. Gregorčič) 2. glagolnik od dariti: daritev posestva ♪
5900.      darítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na daritev: daritveni obred; daritvena žival / daritvena pogodba darilna ∙ knjiž., ekspr. v tej aferi je bil on daritveno jagnje njegovi sodelavci so dopustili, da je on sam nosil posledice za skupno krivdo ♪

   5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901 5.926 5.951 5.976