Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v (5.851-5.875) 
- čvekáti -ám nedov. (á ȃ) 1. slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: nehaj že čvekati; ni znal drugega kakor čvekati // govoriti, pripovedovati: kaj čvekaš neumnosti; vedno je čvekal, da bo vse skupaj pustil in odšel; drzne si čvekati o privatnih stvareh / samo čveka, pa nič ne naredi 2. redko dajati cmokanju podobne glasove; cmokati: pod nogami ji je čvekalo blato ♪
- čvekàv -áva -o prid. (ȁ á) slabš. ki (rad) vsebinsko prazno, nespametno govori: čvekavih ljudi se je izogibal ♪
- čvekávost -i ž (á) slabš. lastnost čvekavega človeka: njegova čvekavost ga je jezila ♪
- čveketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) redko čvekati: ko so ženske nehale čveketati, se je oglasil še sam ♪
- čvékniti -em tudi čvêkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) slabš. reči kaj vsebinsko praznega, nespametnega: nič ne premisli, kar čvekne // reči, povedati: no, čvekni že kaj; gotovo bo kdo kaj čveknil o tem ♪
- čvènk čvênka in čvénka m (ȅ é, ẹ́) lov. piščalka za klicanje sov ali šoj: lov na čvenk ♪
- čvičáti -ím nedov. (á í) oglašati se z visokim, tožečim glasom: miš čviči ♦ lov. s posnemanjem mišjega glasu klicati živali, zlasti lisice ♪
- čvrčánje -a s (ȃ) glagolnik od čvrčati: zbudilo ga je čvrčanje ptic ♪
- čvrčáti -ím nedov. (á í) redko cvrčati: lastovke, murni čvrčijo / polena čvrčijo v peči ♪
- čvrčkáti -ám in čvŕčkati -am nedov. (á ȃ; ȓ) redko ščebetati, čebljati: jata škorcev čvrčka nad travnikom ♪
- čvrléti -ím nedov. (ẹ́ í) nar. ščebetati, čebljati: Cela vrsta ptičev se je že vrnila in na poganjajočih vejah so neutrudno čvrleli škorci (J. Dular) ♪
- čvrljáti -ám nedov. (á ȃ) redko čebljati, čebrnjati: smukala se je okrog babice in neprestano čvrljala / rada čvrlja z materjo / po drevju čvrljajo sinice ♪
- čvŕst -a -o stil. -ó prid., čvrstéjši (ȓ r̄) 1. poln življenjskih sil: čvrst rod; čvrst vranec; starec je še čvrst; čvrst ko dren / bil je čvrste postave in rdečih lic; čvrsto zdravje // ki izraža moč, odločnost: čvrst glas; čvrst korak; čvrst udarec 2. ki se težko vdaja, upogiba: za podpornike je potreben čvrst les / čvrste prsi 3. ki se težko raztrga, loči; trden, močen: čvrst papir; čvrst vozel / ima zelo čvrsto spanje; pren. čvrsto prijateljstvo ◊ ekon. čvrsta valuta trdna, konvertibilna valuta čvŕsto stil. čvrstó prisl.: čvrsto se držati življenjskih načel; čvrsto korakati; oblast mora biti čvrsto povezana z ljudstvom; čvrsto zavezana vreča ♪
- čvrstéti -ím nedov. (ẹ́ í) redko utrjevati se, krepiti se: nežni listi so polagoma čvrsteli ♪
- čvrstína -e ž (í) publ. čvrstost, trdnost: čvrstina državnega zunanjepolitičnega položaja / kraški svet mu je dal čvrstino značaja ♪
- čvrstíti -ím nedov. (ȋ í) redko utrjevati, krepiti: skupne težave so čvrstile njihovo tovarištvo ♪
- čvŕstost -i ž (r̄) lastnost, značilnost čvrstega: dolgo je ohranil mladeniško čvrstost / čvrstost niti / čvrstost prijateljske zveze ♪
- čvrstôta -e ž (ó) redko čvrstost, trdnost ♪
- čvŕš -a m (ȓ r̄) nar. grča: čvrš v mizi ◊ anat. naravna bunkasta odebelina na kosti ♪
- čvŕšast -a -o prid. (r̄) nar. grčast: stara čvršasta bukev ♪
- dácarstvo -a s (ā) kar se nanaša na dacarje: zasmehoval je dacarstvo ♪
- dáhavec -vca m (ȃ) pog., med drugo svetovno vojno interniranec v dahavskem taborišču: sestradani dahavci ♪
- dáhavski in dáchauski -a -o [dahav-] (ȃ) pridevnik od Dachau: dahavsko taborišče ♪
- dajátev -tve ž (ȃ) kar se obvezno da, daje v denarju ali naturalijah: plačevati dajatve; denarna dajatev; davčne, fevdalne, javne, vojne dajatve; davki in druge dajatve; dajatve v naturalijah; znižanje dajatev; pren. mladinske igre so njegova najtrajnejša dajatev našemu gledališču ♪
- dajátven -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dajatev: dajatvena obveznost / dajatvena tožba ♪
5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851 5.876 5.901 5.926 5.951 
