Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (5.751-5.775)


  1.      črévnica  -e ž (ẹ̑) anat. ploščata parna kost medenice za oporo črevesja: črevnica in sednica ♪
  2.      črévničen  -čna -o (ẹ̑) pridevnik od črevnica: črevnična mišica ♪
  3.      črevó  -ésa s, mn. čréva, za posamezne dele črevésa (ọ̑ ẹ̑) cevast prebavni organ v trebuhu: črevo se je pretrgalo; izprazniti črevo / mn.: kupil je suha čreva; delati klobase iz prašičjih črev; strune iz črev; pot se vleče kot (kurja) čreva zelo ♦ anat. debelo črevo zadnji, širši del črevesa; slepo črevo na enem koncu zaprt začetni del debelega črevesa; tanko črevo začetni, ožji del črevesa; bot. kurja čreva njivski plevel s poleglimi stebelci in drobnimi belimi cveti, Stellaria media ♪
  4.      črevoškŕgar  -ja m (ȓ) nav. mn., zool. majhne morske živali, ki imajo del črevesa prilagojen za dihanje, Enteropneusta ♪
  5.      čŕkolivár  -ja m (ȓ-á) kdor uliva črke: delo črkolivarjev v črkolivnici ♪
  6.      črkolívec  -vca m (ȋ) črkolivar: tiskarji in črkolivci ♪
  7.      črkolívnica  -e ž (ȋ) delavnica, obrat za ulivanje črk: dela v črkolivnici ♪
  8.      črkostávec  -vca m (ȃ) kdor iz črk sestavlja stavek za tiskanje; stavec: črkostavci in tiskarji ♪
  9.      črkostávnica  -e ž (ȃ) tisk. oddelek v tiskarni, v katerem se stavi; stavnica ♪
  10.      črkoválen  -lna -o prid. (ȃ) šol., v zvezi črkovalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se najprej imenujejo posamezne črke, nato pa vežejo v besedo ♪
  11.      črkovánje  -a s (ȃ) glagolnik od črkovati: črkovanje in zlogovanje ♪
  12.      črkováti  -újem nedov. (á ȗ) po vrsti izgovarjati, imenovati črke besede: črkuj svoje ime / črkovati po telefonu pojasnjevati težko razumljivo besedo z navajanjem znanih besed, katerih začetne črke dajo to besedo // brati od črke do črke: otroci še črkujejo / gledal je v pismo in črkoval besedo za besedo ♪
  13.      črkóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na črke: znamenj na izkopanini ne moremo pripisati nobenemu črkovnemu sistemu; črkovni slog / črkovna uganka ♦ tisk. črkovni regal omara s črkovnjaki; črkovna garnitura črke vseh velikosti istega tipa ♪
  14.      črkóvnica  -e ž (ọ̑) 1. škatla s črkami, iz katerih otrok sestavlja besede; stavnica: dobil je igrače in črkovnico 2. del pisalnega stroja s tipkami ♪
  15.      črkóvnik  -a m (ọ̑) obrt. priprava za vtiskovanje črk na hrbet ali platnice knjige ♪
  16.      črkovnják  -a m (á) tisk. predal, v katerem so vložene črke za ročno stavljenje ♪
  17.      čŕmnovka  -e ž (ŕ) zastar. manjša ploščata sladkovodna riba z rdečimi očmi; rdečeoka ♪
  18.      črnàv  tudi črnjàv -áva -o prid. (ȁ á) redko modrikasto črn (od udarca): obraz je imel črnav, život pa je bil ena sama rana ♪
  19.      črnávka  tudi črnjávka -e ž (ȃ) modrikasta lisa, podplutba pod kožo: od udarcev so se delale klobase in črnavke; iz pretepa so odnesli nekaj prask in črnavk ♪
  20.      črnávkast  tudi črnjávkast -a -o prid. (ȃ) redko poln črnavk: pretepli so ga, da je bil ves črnavkast ♪
  21.      črnávs  -a m (ȃ) slabš. kdor ima črne lase, temno polt: ne maram tega črnavsa // ekspr. črna žival, navadno pes: črnavs je divje zalajal ♪
  22.      črníčevec  -vca m (í) nar. severovzhodno borovničevec: postregla je s črničevcem in brinovcem ♪
  23.      črníčevje  -a s (í) 1. nar. severovzhodno borovničevje: črničevje in vresje 2. bot. hrast z zimzelenimi listi; črnika ♪
  24.      črníkav  -a -o prid. (í) redko črnikast: črnikava tkanina ♪
  25.      črnílovka  -e ž (ȋ) gozd. glivična bolezen pravega kostanja, pri kateri se izloča črn izcedek: kostanjevo lubje kaže znake črnilovke ♪

   5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA