Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (5.576-5.600)



  1.      čekóvnopráven  -vna -o prid. (ọ̄-ā) nanašajoč se na čekovno pravo: čekovnopravno razmerje
  2.      čeljustàv  -áva -o prid. ( á) slabš. ki vsebinsko prazno, nespametno govori: čeljustave babnice
  3.      čêlovnik  -a m (é) les. del hloda, ki se odžaga ali odseka pri čeljenju
  4.      čenčàv  -áva -o prid. ( á) ekspr. ki (rad) čenča: pravijo, da je zelo čenčav; opravljive in čenčave ženske / čenčav časopis
  5.      čenčávost  -i ž (á) ekspr. lastnost čenčavega človeka: babja čenčavost
  6.      čêpoven  -vna -o prid. (é) elektr. nanašajoč se na čep čêpa 2: čepovni upornik; čepovno pretikalo pretikalo, ki se preklaplja s čepi
  7.      čepràv  vez. () v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: večerja nama ni teknila, čeprav je bila izvrstna; avto bom prodal, čeprav v izgubo // za omejevanje: izdajo spremljajo tehtne, čeprav skope urednikove opombe; ponosni smo na ta svoj, čeprav skromni prispevek // za izvzemanje: priden je, čeprav ne posebno nadarjen ● ekspr. pa čeprav te nikoli več ne vidim vseeno mi je, če te še kdaj vidim ali ne
  8.      čerávno  vez. (á) star. čeprav: čeravno je pogodba podpisana, ni veljavna
  9.      čeróvje  -a s (ọ̑) redko več čeri: divje, razjedeno čerovje
  10.      červónec  -nca m (ọ̑) starejši sovjetski bankovec za deset rubljev: plačati s červonci ♦ num. ruski zlatnik, kovan v 18. in 19. stoletju
  11.      čêsnov  -a -o (é) pridevnik od česen: česnov strok; česnova glavica
  12.      čêsnovka  -e ž (é) bot. 1. visoka rastlina senčnatih krajev, ki diši kot česen, Alliaria officinalis: česnovka spada v družino križnic 2. užitna goba z rjavkastim klobukom in mesom, ki diši kot česen, Marasmius scorodonius
  13.      čéškoslováški  -a -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na Češkoslovaško: zmagal je češkoslovaški tekmovalec / češkoslovaška krona / Češkoslovaška socialistična republika
  14.      češmínov  -a -o prid. () nanašajoč se na češmin: češminov grm; češminove jagode / češminov vonj
  15.      češmínovec  -vca m () sok iz češminovih jagod: politi meso s češminovcem // redko češmin
  16.      češmínovka  -e ž () nav. mn., bot. trnati grmi s cveti v grozdih in z drobnimi jagodami, Berberidaceae
  17.      čéšnjev  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na češnjo: češnjev cvet; češnjeva koščica; češnjevo drevo / češnjev les / češnjev sok, zavitek; češnjevo vino, žganje / knjiž. češnjeva usta živo rdečazool. češnjeva muha žuželka, ki povzroča črvivost češenj, Rhagoletis cerasi čéšnjevo prisl.: češnjevo rdeče ustnice
  18.      čéšnjevec  -vca m (ẹ́) žganje iz češenj: nakuhali so dosti češnjevca in slivovke
  19.      češnjevína  -e ž (í) češnjev les: omara iz češnjevine
  20.      čéšpljev  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na češpljo: češpljevi cmoki; češpljeva kaša, marmelada / češpljeve veje; češpljevo drevje ♦ zool. češpljev kapar
  21.      čéšpljevec  -vca m (ẹ́) 1. slivovka: dišeč in piten češpljevec // češpljev kompot: češpljevec iz suhih češpelj 2. pog., ekspr. bojazljiv, neodločen človek: vsi ste sami češpljevci
  22.      čéšpljevje  -a s (ẹ́) češpljevo drevje: onkraj vasi raste češpljevje
  23.      čéštvo  -a s (ẹ̑) lastnosti, značilnosti Čehov: češtvo v Machovih delih / širjenje češtva češke narodne zavesti
  24.      čétništvo  -a s (ẹ̑) delovanje ali gibanje četnikov
  25.      četovánje  -a s () glagolnik od četovati: vrniti se s četovanja; njegovo junaško četovanje

   5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA