Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (5.551-5.575)



  1.      časomérstvo  -a s (ẹ̑) redko merjenje časa
  2.      časoslòv  -óva m ( ọ̄) v vzhodni cerkvi vsakdanje obvezne molitve duhovnikov: moliti časoslov // knjiga s temi molitvami: zapreti časoslov
  3.      časóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na čas: oddajanje signalov v enakomernih časovnih presledkih; časovna (merska) enota; krajevna in časovna oddaljenost; med dogodkoma je precejšnja časovna razlika; daljše časovno obdobje / nekaj so jih obsodili na smrt, ostale pa na časovne kazni do petnajst let zapora / tekmovalec ni izkoristil velike časovne prednosti / časovna opredelitev najdbe / kljub časovni stiski je organizacija prireditve uspela / tej risarski konstrukciji manjka predvsem časovna dimenzija / tekst ni vezan na ozek nacionalen in časoven okvir; nerazumljivost umetnine zaradi časovne vezanosti ◊ ekon. časovna mezda mezda, ki se obračunava po trajanju dela; elektr. časovni števec priprava za merjenje časa odjemanja električne energije; časovno stikalo avtomatska priprava, ki vključi stroj ob določenem času; fot. časovna osvetlitev osvetlitev, ki je daljša od ene sekunde; lingv. časovni rodilnik rodilnik v funkciji prislovnega določila časa časóvno prisl.: časovno omejen pojav; časovno pogojena satira
  4.      časóvnost  -i ž (ọ̄) časovna opredeljenost ali vezanost: časovnost in nadčasovnost / časovnost, prostornost in vzročnost pojavov
  5.      častítev  -tve ž () star. čaščenje: častitev kulturne preteklosti
  6.      častítljiv  tudi častitljív -a -o prid., častítljivejši tudi častitljívejši (; í) 1. ki vzbuja spoštovanje zaradi starosti: star, častitljiv mož / starček s častitljivim obrazom; ima častitljivo sivo brado; dosegel je častitljivo starost; staro, častitljivo drevo 2. zastar. spoštovan, cenjen: to je častitljiv poklic / v vljudnostnem nagovoru častitljivi gospod!
  7.      častítljivost  tudi častitljívost -i ž (; í) lastnost častitljivega človeka: prevzela jih je njegova častitljivost / častitljivost njegovega obraza jih je odvrnila od ostrih besed
  8.      častivréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) vreden časti, spoštovanja: pošten in častivreden človek
  9.      častivrédnost  -i ž (ẹ́) lastnost častivrednega človeka: spoštovali so ga zaradi njegove častivrednosti / družina je znana po svoji častivrednosti
  10.      částništvo  -a s () 1. oficirski poklic: odločiti se za častništvo / moral je odložiti častništvo 2. oficirji: zbralo se je vse častništvo polka
  11.      čav  gl. ciao
  12.      čávelj  -vlja m (á) star. žebelj, navadno grobe oblike: zabiti čavelj; debeli glavičasti čavlji / obesil je kožuh na leseni čavelj v omari klin
  13.      čávs  in čàvs medm. (; ) izraža hiter prijem z zobmi, s kljunom: lisica se priplazi do zajčka — in čavs po njem
  14.      čávsati  -am nedov. () hitro, sunkovito približevati se čemu s kljunom: koklja jezno čavsa po hrošču
  15.      čávsniti  -em dov.) 1. hitro, sunkovito približati se čemu s kljunom: čaplja je zdaj pa zdaj čavsnila po ribi 2. hitro, nepričakovano zgrabiti z zobmi, s kljunom; šavsniti: pes jo je čavsnil v roko
  16.      čebelárstvo  -a [čeb in čǝb] s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel: razvoj čebelarstva in sadjarstva / na čebelarstvo se ne razume; umno čebelarstvo // nauk o gojenju in izkoriščanju čebel: izšla je nova knjiga o čebelarstvu
  17.      čebljàv  -áva -o prid. ( á) ki (rad) čeblja: čebljavi ptiči / čebljavi otroci
  18.      čebljávec  -vca m () ekspr. kdor (rad) čeblja: naiven čebljavec
  19.      čebrnjàv  -áva -o prid. ( á) ki (rad) čebrnja: gruča čebrnjavih fantov
  20.      čebúlov  -a -o [tudi čǝb] (ú) pridevnik od čebula: čebulova omaka
  21.      čečkàv  -áva -o [čǝč] prid. ( á) redko čačkast: čečkava pisava
  22.      čedermáčevski  -a -o prid. () tak kot pri Bevkovem Martinu Čedermacu: bil je duhovnik s čedermačevsko usodo
  23.      čéhoslováški  -a -o prid. (ẹ̑-) pog. češkoslovaški: čehoslovaška država
  24.      čéhovski  -a -o prid. (ẹ̑) značilen za Čehova: čehovska melanholija; povest je tipično čehovska / čehovske komedije
  25.      čekóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na ček: čekovni odrezek; čekovna golica; čekovna knjižica sešitek čekovnih golicfin. čekovni račun bančni račun, s katerega imetjem razpolaga lastnik s čeki; jur. čekovno pravo predpisi za poslovanje s čeki

   5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA