Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v (5.551-5.575)
- časomérstvo -a s (ẹ̑) redko merjenje časa ♪
- časoslòv -óva m (ȍ ọ̄) v vzhodni cerkvi vsakdanje obvezne molitve duhovnikov: moliti časoslov // knjiga s temi molitvami: zapreti časoslov ♪
- časóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na čas: oddajanje signalov v enakomernih časovnih presledkih; časovna (merska) enota; krajevna in časovna oddaljenost; med dogodkoma je precejšnja časovna razlika; daljše časovno obdobje / nekaj so jih obsodili na smrt, ostale pa na časovne kazni do petnajst let zapora / tekmovalec ni izkoristil velike časovne prednosti / časovna opredelitev najdbe / kljub časovni stiski je organizacija prireditve uspela / tej risarski konstrukciji manjka predvsem časovna dimenzija / tekst ni vezan na ozek nacionalen in časoven okvir; nerazumljivost umetnine zaradi časovne vezanosti ◊ ekon. časovna mezda mezda, ki se obračunava po trajanju dela; elektr. časovni števec priprava za merjenje časa odjemanja električne energije; časovno stikalo avtomatska priprava, ki vključi stroj ob določenem času; fot. časovna osvetlitev osvetlitev, ki je daljša od ene sekunde; lingv.
časovni rodilnik rodilnik v funkciji prislovnega določila časa časóvno prisl.: časovno omejen pojav; časovno pogojena satira ♪
- časóvnost -i ž (ọ̄) časovna opredeljenost ali vezanost: časovnost in nadčasovnost / časovnost, prostornost in vzročnost pojavov ♪
- častítev -tve ž (ȋ) star. čaščenje: častitev kulturne preteklosti ♪
- častítljiv tudi častitljív -a -o prid., častítljivejši tudi častitljívejši (ȋ; ȋ í) 1. ki vzbuja spoštovanje zaradi starosti: star, častitljiv mož / starček s častitljivim obrazom; ima častitljivo sivo brado; dosegel je častitljivo starost; staro, častitljivo drevo 2. zastar. spoštovan, cenjen: to je častitljiv poklic / v vljudnostnem nagovoru častitljivi gospod! ♪
- častítljivost tudi častitljívost -i ž (ȋ; í) lastnost častitljivega človeka: prevzela jih je njegova častitljivost / častitljivost njegovega obraza jih je odvrnila od ostrih besed ♪
- častivréden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) vreden časti, spoštovanja: pošten in častivreden človek ♪
- častivrédnost -i ž (ẹ́) lastnost častivrednega človeka: spoštovali so ga zaradi njegove častivrednosti / družina je znana po svoji častivrednosti ♪
- částništvo -a s (ȃ) 1. oficirski poklic: odločiti se za častništvo / moral je odložiti častništvo 2. oficirji: zbralo se je vse častništvo polka ♪
- čav gl. ciao ♪
- čávelj -vlja m (á) star. žebelj, navadno grobe oblike: zabiti čavelj; debeli glavičasti čavlji / obesil je kožuh na leseni čavelj v omari klin ♪
- čávs in čàvs medm. (ȃ; ȁ) izraža hiter prijem z zobmi, s kljunom: lisica se priplazi do zajčka — in čavs po njem ♪
- čávsati -am nedov. (ȃ) hitro, sunkovito približevati se čemu s kljunom: koklja jezno čavsa po hrošču ♪
- čávsniti -em dov. (á ȃ) 1. hitro, sunkovito približati se čemu s kljunom: čaplja je zdaj pa zdaj čavsnila po ribi 2. hitro, nepričakovano zgrabiti z zobmi, s kljunom; šavsniti: pes jo je čavsnil v roko ♪
- čebelárstvo -a [čeb in čǝb] s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel: razvoj čebelarstva in sadjarstva / na čebelarstvo se ne razume; umno čebelarstvo // nauk o gojenju in izkoriščanju čebel: izšla je nova knjiga o čebelarstvu ♪
- čebljàv -áva -o prid. (ȁ á) ki (rad) čeblja: čebljavi ptiči / čebljavi otroci ♪
- čebljávec -vca m (ȃ) ekspr. kdor (rad) čeblja: naiven čebljavec ♪
- čebrnjàv -áva -o prid. (ȁ á) ki (rad) čebrnja: gruča čebrnjavih fantov ♪
- čebúlov -a -o [tudi čǝb] (ú) pridevnik od čebula: čebulova omaka ♪
- čečkàv -áva -o [čǝč] prid. (ȁ á) redko čačkast: čečkava pisava ♪
- čedermáčevski -a -o prid. (ȃ) tak kot pri Bevkovem Martinu Čedermacu: bil je duhovnik s čedermačevsko usodo ♪
- čéhoslováški -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) pog. češkoslovaški: čehoslovaška država ♪
- čéhovski -a -o prid. (ẹ̑) značilen za Čehova: čehovska melanholija; povest je tipično čehovska / čehovske komedije ♪
- čekóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na ček: čekovni odrezek; čekovna golica; čekovna knjižica sešitek čekovnih golic ◊ fin. čekovni račun bančni račun, s katerega imetjem razpolaga lastnik s čeki; jur. čekovno pravo predpisi za poslovanje s čeki ♪
5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626 5.651