Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (5.526-5.550)



  1.      cvrtína  -e ž (í) nar. jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi; cvrtje: Posadili so ga za mizo in Katica je morala v kuhinjo, da bi napravila očetu cvrtino (M. Kranjec)
  2.      cvŕtje  -a s (ŕ) glagolnik od cvreti: kuhanje in cvrtje
  3.      cvŕtje  -a tudi cvrtjè -à s (ŕ; ) jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi: napravim ti cvrtja / bezgovo cvrtje
  4.      cvŕtnik  -a m () koritasta električna priprava za cvrenje rib, mesa, krompirja: domači in uvoženi cvrtniki
  5.      cvrtnják  -a m (á) 1. jed iz jajčnega testa, ocvrta na maščobi: cvrtnjaki s slanino, klobaso 2. cvrtnik
  6.      čádav  -a -o prid. (á) 1. redko sajast, okajen: čadava svetilka 2. nar. zahodno, v zvezi z lešnik svetlo rjav: gledal je, če so lešniki že čadavi in če bodo robidnice kmalu zrele
  7.      čádavec  -vca m (á) prozoren poldrag kamen sivkaste barve
  8.      čájevec  -vca m () grm, katerega posušeni listi dajejo pravi ali ruski čaj: nasadi čajevca
  9.      čajevína  -e ž (í) knjiž. kofein, tein
  10.      čájevka  -e ž () vrtn. rumena kitajska vrtnica z vonjem po čaju: gojiti čajevke
  11.      čákavec  -vca m (ā) lingv. kdor govori čakavščino: čakavci in kajkavci
  12.      čákavski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na čakavce ali čakavščino: čakavsko narečje
  13.      čákavščina  -e ž (ā) lingv. najzahodnejša hrvatska narečna skupina z vprašalnim zaimkom ča: kajkavščina, čakavščina in štokavščina
  14.      čápljevec  -vca m (ā) bot. rastlina z dlakavim steblom in z rdečimi cveti, ki raste po peščenih tleh, Erodium cicutarium
  15.      čarodéjstvo  -a s (ẹ̑) knjiž. 1. čarovništvo: preganjali so jo zaradi čarodejstva 2. redko čarovno dejanje; čarovnija: zdraviti brez zagovorov in čarodejstva
  16.      čaróven  -vna -o prid. (ọ̄) po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč: čarovni obeski; čarovne besede; čarovna palica, pijača / čarovna moč piščalke / čarovno dejanje
  17.      čarovít  -a -o prid. () zastar. izredno privlačen, očarljiv: njeni čaroviti pogledi
  18.      čarovítost  -i ž () zastar. izredna privlačnost, očarljivost: čarovitost njegovega kramljanja
  19.      čaróvnica  -e ž (ọ̑) 1. po ljudskem verovanju ženska, ki čara: čarovnice delajo točo; verjeti v čarovnice; pren. črnooka mala čarovnica ∙ publ. lov na čarovnice fanatično preganjanje nasprotne ideologije in njenih pristašev 2. slabš. grda, hudobna ženska, navadno stara: stara čarovnica je začela vpiti name
  20.      čarovníja  -e ž () nav. mn. 1. po ljudskem verovanju čarovno dejanje: čarovnica je uganjala čarovnije s palico 2. rokohitrska spretnost: zabaval nas je s svojimi čarovnijami in umetnijami
  21.      čaróvnik  -a m (ọ̑) 1. po ljudskem verovanju kdor čara: čarovnik iz devete dežele; pren. v šahu je pravi čarovnik 2. kdor z rokohitrsko spretnostjo in nenavadnimi dejanji zabava gledalce: v cirkusu nastopa tudi čarovnik
  22.      čaróvniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na čarovnike ali čaranje: čarovniški obred / čarovniški proces
  23.      čaróvništvo  -a s (ọ̑) po ljudskem verovanju dejavnost čarovnikov: obtožili so jo čarovništva
  24.      čásnikarstvo  -a s () dejavnost časnikarjev: posvetil se je časnikarstvu; preživlja se s časnikarstvom / stolica za časnikarstvo
  25.      čásništvo  -a s () 1. redko časnikarstvo: ukvarja se s časništvom 2. zastar. časopisje: dnevno časništvo

   5.401 5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA