Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v (5.526-5.550)
- cvrtína -e ž (í) nar. jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi; cvrtje: Posadili so ga za mizo in Katica je morala v kuhinjo, da bi napravila očetu cvrtino (M. Kranjec) ♪
- cvŕtje -a s (ŕ) glagolnik od cvreti: kuhanje in cvrtje ♪
- cvŕtje -a tudi cvrtjè -à s (ŕ; ȅ ȁ) jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi: napravim ti cvrtja / bezgovo cvrtje ♪
- cvŕtnik -a m (ȓ) koritasta električna priprava za cvrenje rib, mesa, krompirja: domači in uvoženi cvrtniki ♪
- cvrtnják -a m (á) 1. jed iz jajčnega testa, ocvrta na maščobi: cvrtnjaki s slanino, klobaso 2. cvrtnik ♪
- čádav -a -o prid. (á) 1. redko sajast, okajen: čadava svetilka 2. nar. zahodno, v zvezi z lešnik svetlo rjav: gledal je, če so lešniki že čadavi in če bodo robidnice kmalu zrele ♪
- čádavec -vca m (á) prozoren poldrag kamen sivkaste barve ♪
- čájevec -vca m (ȃ) grm, katerega posušeni listi dajejo pravi ali ruski čaj: nasadi čajevca ♪
- čajevína -e ž (í) knjiž. kofein, tein ♪
- čájevka -e ž (ȃ) vrtn. rumena kitajska vrtnica z vonjem po čaju: gojiti čajevke ♪
- čákavec -vca m (ā) lingv. kdor govori čakavščino: čakavci in kajkavci ♪
- čákavski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na čakavce ali čakavščino: čakavsko narečje ♪
- čákavščina -e ž (ā) lingv. najzahodnejša hrvatska narečna skupina z vprašalnim zaimkom ča: kajkavščina, čakavščina in štokavščina ♪
- čápljevec -vca m (ā) bot. rastlina z dlakavim steblom in z rdečimi cveti, ki raste po peščenih tleh, Erodium cicutarium ♪
- čarodéjstvo -a s (ẹ̑) knjiž. 1. čarovništvo: preganjali so jo zaradi čarodejstva 2. redko čarovno dejanje; čarovnija: zdraviti brez zagovorov in čarodejstva ♪
- čaróven -vna -o prid. (ọ̄) po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč: čarovni obeski; čarovne besede; čarovna palica, pijača / čarovna moč piščalke / čarovno dejanje ♪
- čarovít -a -o prid. (ȋ) zastar. izredno privlačen, očarljiv: njeni čaroviti pogledi ♪
- čarovítost -i ž (ȋ) zastar. izredna privlačnost, očarljivost: čarovitost njegovega kramljanja ♪
- čaróvnica -e ž (ọ̑) 1. po ljudskem verovanju ženska, ki čara: čarovnice delajo točo; verjeti v čarovnice; pren. črnooka mala čarovnica ∙ publ. lov na čarovnice fanatično preganjanje nasprotne ideologije in njenih pristašev 2. slabš. grda, hudobna ženska, navadno stara: stara čarovnica je začela vpiti name ♪
- čarovníja -e ž (ȋ) nav. mn. 1. po ljudskem verovanju čarovno dejanje: čarovnica je uganjala čarovnije s palico 2. rokohitrska spretnost: zabaval nas je s svojimi čarovnijami in umetnijami ♪
- čaróvnik -a m (ọ̑) 1. po ljudskem verovanju kdor čara: čarovnik iz devete dežele; pren. v šahu je pravi čarovnik 2. kdor z rokohitrsko spretnostjo in nenavadnimi dejanji zabava gledalce: v cirkusu nastopa tudi čarovnik ♪
- čaróvniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na čarovnike ali čaranje: čarovniški obred / čarovniški proces ♪
- čaróvništvo -a s (ọ̑) po ljudskem verovanju dejavnost čarovnikov: obtožili so jo čarovništva ♪
- čásnikarstvo -a s (ȃ) dejavnost časnikarjev: posvetil se je časnikarstvu; preživlja se s časnikarstvom / stolica za časnikarstvo ♪
- čásništvo -a s (ȃ) 1. redko časnikarstvo: ukvarja se s časništvom 2. zastar. časopisje: dnevno časništvo ♪
5.401 5.426 5.451 5.476 5.501 5.526 5.551 5.576 5.601 5.626