Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (5.351-5.375)



  1.      címetovka  -e ž () gastr. potica z nadevom, kateremu je dodan cimet
  2.      cíncav  -a -o in cincàv -áva -o prid. (; á) pog. omahljiv, neodločen: cincav človek
  3.      cíncavec  -vca m () pog. omahljivec, neodločnež: boječ cincavec
  4.      cíncavost  tudi cincávost -i ž (; á) pog. omahljivost, neodločnost: njihova cincavost ga jezi
  5.      cingljávček  -čka m () ekspr. kozarec, ki pri trkanju cinglja, zveni
  6.      cínjavica  -e ž (í) star. tanka ledena obloga na drevju ali skalovju; žled
  7.      cínkov  -a -o prid. () nanašajoč se na cink: cinkova ruda / cinkova pločevina / cinkova bela barva oljnata bela barva iz cinkovega belila; cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvomin. cinkova svetlica najvažnejša cinkova rudnina; tisk. cinkova plošča plošča za ofsetni tisk
  8.      cinkovína  -e ž (í) izdelki iz cinka
  9.      cinóbrov  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na cinober: cinobrova ruda / cinobrova barva cinóbrovo prisl.: cinobrovo rdeči žarki zahajajočega sonca
  10.      cínov  -a -o prid. () nanašajoč se na cin; kositrn, kositrov: cinova ruda; cinove spojine / cinova skleda / cinova kuga razpadanje cina v prah
  11.      ciprésov  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cipreso: cipresov les / cipresov gaj
  12.      cipresovína  -e ž (í) cipresov les: omarica iz cipresovine
  13.      círculus vitiósus  círculusa vitiósusa [cirkulus viciozus] m (-ọ̑) knjiž. proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke, začarani krog: izmotati se iz circulusa vitiosusa; brezupen circulus vitiosus
  14.      cirílmetódovec  -vca m (-ọ̑) član Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov
  15.      cirkónijev  -a -o (ọ́) pridevnik od cirkonij: cirkonijev silikat; cirkonijeve spojine
  16.      cislitvánski  -a -o prid. () nekdaj nanašajoč se na avstrijski del avstroogrske države zahodno od reke Leithe: cislitvanske dežele
  17.      citrónov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na citrono ali citronovec: citronov sok; citronova drevesa ♦ kem. citronova kislina organska kislina, ki jo vsebuje sok limone
  18.      citrónovec  -vca m (ọ̑) južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi: cvetoči citronovci in oranževci ♦ bot. trilistni citronovec zimzeleni okrasni grm z limoni podobnimi neužitnimi plodovi, Poncirus trifoliata
  19.      citronovína  -e ž (í) les citronovca: mizica iz citronovine
  20.      cividínec  -nca m () kislo vino iz okolice Čedada, navadno belo
  21.      civíl  -a m () 1. v zvezi z v obleka, ki ni uniforma: preobleči se v civil; v spremstvu partizana pride starejši človek v civilu // civilno, nevojaško življenje: rekrut je bil v civilu kuhar; kaj si v civilu? pog. iti v civil zapustiti vojaško, policijsko, miličniško službo 2. pog. kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške; civilist: srečaval sem skoraj same civile
  22.      civílen  -lna -o prid. () 1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo; diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko 2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen; civilna poroka 3. jur. nanašajoč se na osebnopravne ali premoženjskopravne odnose: tožba v civilnem procesu; civilna pravda; sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve; civilno sodišče ◊ jur. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno civílno prisl.: poročila sta se civilno; civilno oblečen moški
  23.      civilíst  -a m () kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške: med vojaštvom sem opazil civiliste / predsednik države je postal civilist ◊ jur. strokovnjak za civilno pravo
  24.      civilístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na civiliste: njegovo vedenje je precej civilistično
  25.      civilístovski  -a -o prid. () nav. slabš. nanašajoč se na civiliste: kdaj se boste znebili svojih civilistovskih navad

   5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA