Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v (5.301-5.325) 
- cerkvenják -a m (á) star. duhovnik ♪
- cerkvénopolítičen -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na cerkveno politiko: konkordat je cerkvenopolitična zadeva / dogmatične in cerkvenopolitične določbe ♪
- cerkvénopráven -vna -o prid. (ẹ̑-ā) nanašajoč se na cerkveno pravo: cerkvenopravni predpisi; cerkvenopravna zgodovina ♪
- cerkvénoslovánski -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na cerkveno slovanščino: cerkvenoslovanski spomeniki / cerkvenoslovanski jezik cerkvena slovanščina ♪
- cerkvénost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost cerkvenega: cerkvenost figurativne umetnosti / klerikalna cerkvenost ♪
- cerkvénoupráven -vna -o prid. (ẹ̑-á) nanašajoč se na cerkveno upravo: cerkvenoupravne spremembe ♪
- cérkvica -e ž (ẹ́) manjšalnica od cerkev: podružnična cerkvica ♪
- cerkvíšče -a s (í) redko prostor okrog cerkve: vrata na cerkvišče ♪
- cêrov -a -o in ceróv in ceròv -óva -o prid. (é; ọ́; ȍ ọ́) nanašajoč se na cer: cerov gozd, les; zemlja je razpokana kot cerova skorja zelo ♪
- cérovec in céravec -vca m (ẹ́) star., v zvezi šparovec cerovca najde varčen človek ima pogosto zapravljive naslednike ♪
- cerovína -e ž (í) cerov les ♪
- ceróvje -a s (ọ̑) cerov gozd: mlado cerovje ♪
- cervikálen -lna -o prid. (ȃ) anat. nanašajoč se na vrat, vraten: cervikalno vretence / cervikalne žleze žleze v vratu maternice ♪
- cesárjev -a -o (á) svojilni pridevnik od cesar: cesarjev sin / na steni je visela cesarjeva podoba ♪
- cesarjevánje -a s (ȃ) redko vladanje cesarja: Napoleonovo cesarjevanje ♪
- cesárjevič -a m (á) cesarjev sin: cesarju se je rodil cesarjevič ♪
- cesárstvo -a s (ȃ) država, ki ji vlada cesar: rimsko cesarstvo / razglasiti državo za cesarstvo ♪
- cestovánje -a s (ȃ) glagolnik od cestovati: naveličal se je že cestovanja ♪
- cestováti -újem nedov. (á ȗ) star. potovati: cestuje po daljnih deželah ♪
- cév -í ž, daj. mest. ed. cévi (ẹ̑) podolgovat, votel, navadno valjast predmet: cev pušča, se zamaši; napeljati vodovodne cevi; položiti odtočno cev; dolga, ravna cev; aluminijasta, cementna, gumijasta, steklena cev; brizgalna, dimna, grelna, plinska, svetilna cev; puškina, topovska cev; cev iz plastične mase; cev za zalivanje; pipa s kratko cevjo; premer cevi / dihalna cev za dihanje s poklopcem pri potapljaški maski // kar je po obliki ali funkciji podobno cevi: cvetni listi so zrasli v cev; cev požiralnika ◊ anat. Evstahijeva cev ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja; prebavna cev cevasti del prebavil, po katerem se premika, prebavlja hrana; elektr. bergmanska cev za električno napeljavo iz katraniziranega kartona; elektronska cev elektronka; fluorescenčna cev žarnica cevaste oblike, katere obloga sveti zaradi prevajanja električnega toka v razredčenem plinu; katodna cev
elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; Braunova elektronka; neonska cev z neonom napolnjena svetilna cev, ki se uporablja zlasti v reklamne namene; fiz. rentgenska cev priprava za pridobivanje rentgenskih žarkov; metal. brezšivna cev ki ni varjena, ki je iz celega; strojn. izpušna cev po kateri se odvajajo plini pri motorju z notranjim zgorevanjem ♪
- cévarka -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka plast s cevkami, kjer nastajajo trosi, Boletales ♪
- cevárna -e ž (ȃ) izdelovalnica cevi: obratovodja cevarne ♪
- cévast -a -o prid. (ẹ̄) podoben cevi: cevast steber; cevasta posoda ♦ anat. cevasti organi; cevasta kost; bot. cevasti cvet, list; cevaste gobe cevarke; um. cevaste gube na kipih ♪
- cévčica -e ž (ẹ̑) manjšalnica od cevka: ozka, steklena cevčica; izpušne cevčice pri acetilenkah ♪
- cévčnica -e ž (ẹ̑) tekst. stojalo, ki nosi cevke z navitki preje za snovanje ♪
5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 
