Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v (526-550) 
- vèčnacionálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ima več narodov: večnacionalna država / večnacionalo podjetje ♪
- vèčnadstrópen -pna -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ima več nadstropij: večnadstropna hiša ♪
- vèčnaménski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki je za več namenov: večnamenski prostor; stavba bo večnamenska ♪
- vèčnároden -dna -o prid. (ȅ-á) knjiž. večnacionalen: večnarodna država / večnarodna delavska organizacija ♪
- vèčnárodnosten -tna -o prid. (ȅ-á) ki ima več narodnosti, narodov: večnarodnostna država / večnarodnostna posadka ♪
- véčnik -a m (ẹ̑) zgod., v fevdalizmu prisednik (pri sodišču) ♪
- véčnost -i ž (ẹ̄) 1. večno trajanje: kaj je tisoč let proti večnosti; trenutek večnosti; neskončnost in večnost; dolg kakor večnost zelo dolg // v nekaterih religijah posmrtno večno a) trajanje: upati na plačilo v večnosti b) obstajanje: upati na večnost; telo je v zemlji, duša pa v večnosti / rajska večnost 2. lastnost, značilnost večnega: delo za človeštvo daje posamezniku večnost / večnost resnice; večnost zla 3. ekspr. doba, ki se zdi, da traja veliko časa: vsaka ura se mu je zdela večnost; minute so se vlekle v večnost / minila je cela, dolga večnost, njih pa od nikoder / graditi hišo za večnost // v prislovni rabi, z izrazom količine zelo dolgo: čakati celo, dolgo večnost ● evfem. iti, preseliti se, stopiti v večnost umreti; ekspr. dnevi, leta tečejo v večnost minevajo; pred vrati večnosti spoznati zmoto v krščanskem okolju tik pred smrtjo ♪
- véčnosten -tna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na večnost: ljubezen, smrt in druge večnostne teme umetnosti / večnostna harmonija / nadzemeljski, večnostni cilji; sam.: v njegovi glasbi je nekaj večnostnega ♪
- vèčpasóven -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) urb., v zvezi večpasovna cesta cesta z več prometnimi pasovi ♪
- vèčpasóvnica -e ž (ȅ-ọ̑) žarg., urb. večpasovna cesta: graditi večpasovnice ♪
- vèčplásten -tna -o prid. (ȅ-ā) ki je iz več plasti: večplastna obloga; pren. večplastna osebnost ♦ papir. večplastni karton karton iz več samostojno oblikovanih plasti, ki se v mokrem stanju na kartonskem stroju stisnejo, da se sprimejo ♪
- vèčplástnost -i ž (ȅ-ā) lastnost, značilnost večplastnega: večplastnost zemljišča; pren. večplastnost duševnosti ♪
- vèčpólen -lna -o prid. (ȅ-ọ̑) elektr. ki ima več polov: večpolno stikalo ♪
- vèčpoménski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ima več pomenov: večpomenska beseda / večpomenska poezija ♪
- vèčpoménskost -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost večpomenskega: večpomenskost besed / večpomenskost besedila ♪
- vèčpotézen -zna -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. teh. narejen v več potezah: večpotezni zvar / večpotezno varjenje 2. šah. pri katerem je treba v več potezah dati mat ali doseči odločilno prednost: večpotezni problem; večpotezna kombinacija ♪
- vèčpotéznik -a m (ȅ-ẹ̑) šah. problem, pri katerem je treba v več potezah dati mat ♪
- vèčrazréden -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. šol., v zvezi večrazredni oddelek oddelek, v katerem so učenci več razredov, letnikov: uči v večrazrednem oddelku 2. nekdaj ki ima več razredov, oddelkov: večrazredna šola ♪
- vèčrazrédnica -e ž (ȅ-ẹ̑) nekdaj večrazredna šola: šola se je razširila v večrazrednico ♪
- vèčréden -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑) star. vèčvŕsten: večredni nasad ♪
- vèčsédežen -žna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ima več sedežev: večsedežno letalo ♪
- vèčslôjen in vèčslójen -jna -o prid. (ȅ-ō; ȅ-ọ̑) ki je iz več slojev: večslojni omet; pren., publ. večslojni procesi ♪
- vèčsméren -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) nanašajoč se na več smeri: večsmerni promet / večsmerno učinkovanje / publ. večsmerna osebnost ♪
- vèčsôben -bna -o prid. (ȅ-ō) v zvezi večsobno stanovanje stanovanje, ki ima več sob ♪
- vèčstanovánjski -a -o prid. (ȅ-ȃ) v zvezi večstanovanjska hiša hiša, ki ima več stanovanj: zidati večstanovanjsko hišo ♪
401 426 451 476 501 526 551 576 601 626 
