Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v (5.251-5.275)
- carínstvo -a s (ȋ) redko kar se nanaša na carino ♪
- carjevánje -a s (ȃ) glagolnik od carjevati: carjevanje Petra Velikega ♪
- carjeváti -újem nedov. (á ȗ) redko biti car, vladati kot car ♪
- cárjevič -a m (ȃ) 1. carjev sin: mali carjevič 2. agr. poznojesensko jabolko rdečkasto rumene barve ♪
- carjevína -e ž (í) carstvo: srbska carjevina / turška carjevina ♪
- carováti -újem nedov. (á ȗ) redko biti car, vladati kot car: takrat je v Rusiji caroval Aleksander I. // iron. gospodovati, vladati: v hiši je carovala žena / v politiki je carovala demagogija ♪
- cárstvo -a s (ȃ) država, ki ji vlada car: rusko carstvo / iron. Hitlerjevo tretje carstvo // star. cesarstvo: francosko carstvo; pren. živeti v carstvu fantazije; carstvo blodenj, sanj ♪
- cecilijánstvo -a s (ȃ) muz. gibanje za reformo katoliške cerkvene glasbe v 19. stoletju ♪
- cedljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da cediti: cedljive snovi ♪
- cédrov -a -o (ẹ̄) pridevnik od cedra: cedrov les; cedrovo olje ♪
- cedrovína -e ž (í) cedrov les: izrezljan iz cedrovine; libanonska cedrovina ♪
- cédrovje -a s (ẹ̄) redko cedrovo drevje ♪
- céhoven -vna -o prid. (ẹ̄) star. cehovski: oblečen v cehovni kroj / cehovna pravila ♪
- céhovski -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na ceh: cehovski mojster; cehovski privilegiji; razvoj cehovskih organizacij; cehovska proizvodnja / cehovsko znamenje; cehovsko-fevdalni sistem / cehovska miselnost ♪
- céhovstvo -a s (ẹ̄) nekdaj organizacija in delovanje cehov: ta kraj je bil dolgo središče cehovstva; zgodovina cehovstva // slabš. cehovska miselnost: treba se je otresti cehovstva ♪
- cekájevski -a -o prid. (ȃ) pog. nanašajoč se na centralni komite: cekajevski funkcionar ♪
- celítev -tve ž (ȋ) glagolnik od celiti: celitev rane poteka ugodno ♪
- celodnéven -vna -o prid. (ẹ̑) ki traja cel dan: narediti celodnevni izlet; celodnevna hoja; celodnevna zaposlenost kmečkega prebivalstva / v ceni je všteta soba in celodnevna prehrana ♦ šol. celodnevni pouk delo šole v dveh izmenah; pouk istih učencev dopoldne in popoldne ♪
- céloštevílčen -čna -o prid. (ẹ̄-ȋ) mat. izražen s celimi števili: celoštevilčna rešitev ♪
- céloštevílski -a -o prid. (ẹ̄-ȋ) mat. izražen s celimi števili: celoštevilska rešitev ♪
- celovečérec -rca m (ẹ̑) žarg., film. celovečerni film: posneti celovečerec; premiera celovečerca ♪
- celovečéren -rna -o prid. (ẹ́) navadno v zvezi s film, igra ki traja približno dve uri: premiera celovečernega baleta; prvi slovenski celovečerni film Na svoji zemlji; celovečerni koncert; celovečerna igra ♪
- celovít -a -o prid., celovítejši (ȋ) knjiž. ki obsega vse sestavne dele, združene v skladno celoto: humanistični ideal celovitega človeka; njegov nazor je oprt na celovit filozofski sistem; celovita osebnost celovíto prisl.: problematiko je treba obravnavati celovito ♪
- celovítost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost celovitega: cilj vzgoje je celovitost človeka; celovitost odrske kreacije / občutek za celovitost problematike / spoštovati ozemeljsko celovitost držav ♪
- Célzijev -a -o (ẹ́) pridevnik od Celzij: Celzijev termometer; Celzijeva lestvica ♪
5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251 5.276 5.301 5.326 5.351