Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (4.976-5.000)



  1.      brátov  -a -o (á) svojilni pridevnik od brat: bratovo posestvo / izgubiti bratovo oporo
  2.      brátovski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na brate: vezala ju je globoka bratovska ljubezen / bratovski poljub / star. bratovski narod bratski / ekspr. bratovska cena zmerna, primerna / bratovska skladnica nekdaj ustanova socialnega zavarovanja delavcev in uslužbencev v rudarskih in železarskih podjetjih brátovsko prisl.: kar je imel, je bratovsko razdelil; po bratovsko skrbi zanj
  3.      brátovstvo  -a s (á) bratovsko razmerje: bratovstvo in sestrstvo / občutek bratovstva
  4.      brátovščina  -e ž (á) 1. ekspr. druščina, družba: zašel je v čudno bratovščino; pivska, vesela bratovščina / zelena bratovščina lovci 2. cerkveno društvo z nabožnimi ali dobrodelnimi nalogami: vpisati se v bratovščino; v procesiji so šli člani cerkvenih bratovščin / bratovščina sv. Krištofa ● piti bratovščino s kom začeti se tikati, navadno po ustaljenem obredu
  5.      brátovščinar  -ja m (á) redko član bratovščine, cerkvenega društva
  6.      brátovščinski  -a -o (á) pridevnik od bratovščina 2: bratovščinski sklad
  7.      brátstvo  -a s () razmerje kot med brati: bratstvo vseh ljudi / bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov; svoboda, enakost, bratstvo geslo francoske revolucije / cesta bratstva in enotnosti od Ljubljane do Djevdjelije; odlikovan z redom bratstva in enotnosti ♦ zgod. enota krvno sorodnih rodov v rodovno-plemenski družbi
  8.      bratva  gl. bratev
  9.      Bráunov  -a -o [-an-] prid. (ā) elektr., v zvezi Braunova elektronka elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko
  10.      bráv  -í ž () star. ovce: pasti brav
  11.      brávec  -vca m (á) star. oven: krepko je držal bravca
  12.      bravína  -e ž (í) ovčje meso: jesti bravino; pečena bravina; kos bravine
  13.      brávka  -e ž (á) nar. ovca: pasti bravke
  14.      brávo  medm. () izraža navdušeno pritrjevanje: občinstvo je klicalo: tako je, bravo
  15.      bravúra  -e ž () 1. knjiž. izredno, zlasti tehnično obvladanje česa; spretnost, dovršenost: skladbo je odigrala z vrhunsko bravuro; izvedba zahteva predvsem tehnično bravuro; bravura slikanja / izvajati bravure na trapezu; brezhibno je obvladal številne bravure tehnično zahtevna in hitra mesta v skladbi; govorniške bravure 2. star. pogumnost, drznost: boriti se z bravuro / rad govori o svoji bravuri drznem, pogumnem dejanju
  16.      bravúren  -rna -o prid. () knjiž. 1. ki izredno, zlasti tehnično obvlada kaj; spreten, dovršen: bravurni instrumentalisti / plesalka z bravurnim znanjem / bravurne akrobacije letalcev; bravurna arija tehnično zahtevna in hitra arija 2. pogumen, drzen: bravurno izzivanje filistrske miselnosti
  17.      bravúrnost  -i ž () knjiž., redko pogumnost, drznost: pisateljeva nenavadna bravurnost v kritiki
  18.      bravurózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko bravuren: bravurozna virtuoznost / bravurozna skladba / bravurozen napad na bojišču bravurózno prisl.: orkester je skladbo bravurozno izvajal
  19.      bravuróznost  -i ž (ọ̑) knjiž., redko spretnost, dovršenost: pevska in igralska bravuroznost
  20.      brázdavost  -i ž (á) redko lastnost, značilnost brazdastega: brazdavost obraza
  21.      brbljàv  -áva -o prid. ( á) ekspr. ki (rad) brblja: brbljava ženska
  22.      brbljávec  -vca m () ekspr. moški, ki govori mnogo in nepomembne stvari: imeli so ga za brbljavca
  23.      brbljávka  -e ž () ekspr. ženska, ki govori mnogo in nepomembne stvari: stara brbljavka
  24.      brbljávost  -i ž (á) ekspr. lastnost brbljavega človeka: ne sramuje se svoje brbljavosti
  25.      brbràv  -áva -o prid. ( á) ekspr. ki (rad) brbra: saj ni mislila hudega, le malo brbrava je

   4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976 5.001 5.026 5.051 5.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA