Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v (4.826-4.850)
- bôbov -a -o (ó) pridevnik od bob: bobova slama; bobovo zrno ♪
- bôbovec -vca m (ó) 1. trajno zimsko jabolko z zamolklo rdečimi progami: koš dišečih bobovcev / v sadovnjaku ima skoro same bobovce 2. petr. rjavi železovec, ki nastaja v obliki oblih zrn v glini: nahajališča bobovca ◊ bot. vodna rastlina z elipsastimi listi in modrimi cveti, Veronica beccabunga ♪
- bobovíca -e ž (í) redko bobovina ♪
- bobovína -e ž (í) bobova slama ♪
- bobóvnik -a m (ọ̑) nar. vodna rastlina z elipsastimi listi in modrimi cveti; bobovec ♪
- bóbrov in bôbrov -a -o (ọ́; ó) pridevnik od bober: bobrovo krzno ♪
- bóbrovec in bôbrovec -vca m (ọ́; ó) gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka: z bobrovci krita streha ♪
- bobrovína -e ž (í) 1. bobrovo krzno: ovratnik iz dragocene bobrovine 2. močno dišeč izloček iz bobrove žleze: bobrovino so nekdaj uporabljali za zdravilo ♪
- bóbrovka in bôbrovka -e ž (ọ́; ó) 1. samica bobra: bobrovka se je potopila pod gladino 2. kučma iz bobrovega krzna: oguljena bobrovka ♪
- bóbrovski in bôbrovski -a -o prid. (ọ́; ó) nanašajoč se na bobre: bobrovsko bivališče / bobrovska kučma kučma iz bobrovega krzna; bobrovka ♪
- bodíčevje -a s (í) bodičasto, trnato grmovje: ob poti se je razraščalo bodičevje; griček je bil porasel z nizkim bodičevjem ♦ bot. trnata rastlina suhih gozdov z rumenimi cveti, Genista germanica ♪
- bodíkav -a -o prid. (í) poln bodic: bodikav kaktus ♪
- bodíkovka -e ž (í) nav. mn., bot. zimzeleni grmi s trnato nazobčanimi listi, Aquifoliaceae ♪
- bodljíkav -a -o prid. (í) poln bodic: bodljikave agave; bodljikavo robidovje / napeta bodljikava žica bodeča / bodljikava brada ga je delala postarnega ♪
- bodljíkovje -a s (í) bodljikave rastline: trebili so bodljikovje ♪
- bodljív -a -o prid. (ȋ í) redko bodeč: strupene in bodljive zeli; bodljiva žica / bodljiva krava ki (rada) bode ♪
- bogástvo -a s (ȃ) 1. stanje bogatega človeka: iz nekdanjega bogastva je padel v najhujšo revščino / živeti v bogastvu v izobilju 2. velike materialne dobrine: vse svoje bogastvo je zapustil sinu; neizmerno bogastvo; nepošteno pridobljeno bogastvo / koncentracija bogastva / zdravje je največje bogastvo; pren. duhovno, kulturno bogastvo; bogastvo duha, srca // nav. mn., s prilastkom kar obstaja na zemlji v velikih količinah in se da izkoriščati: naravna, rudna bogastva 3. knjiž., z rodilnikom velika in raznovrstna množina: bogastvo barv, misli ♪
- bogatínstvo -a s (ȋ) raba peša lastnost, stanje bogatina: oderuško bogatinstvo / ohol zaradi svojega bogatinstva ♪
- bogatítev -tve ž (ȋ) glagolnik od bogatiti ali bogateti: a) izkoriščali so kolonije za bogatitev matične države / prizadevati si za bogatitev pesniškega jezika; bogatitev samega sebe b) bogatitev industrijskih dežel; bogatitev posameznikov bogatenje ♪
- bógkov -a -o prid. (ọ̑) etn., v zvezi bogkov kot kot s križem v kmečki hiši ♪
- bógnasváruj [-kn-] m neskl., tudi bógnasváruj -a (ọ̑-á) evfem., star. hudič, vrag: menda mu je pomagal sam bognasvaruj; kosmat kakor sam bognasvaruj ♪
- bógočlovéški -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) rel. ki združuje naravo boga in človeka v eni božji osebi: Kristusova bogočloveška narava ♪
- bógoiskáteljstvo -a s (ọ̑-ȃ) knjiž. iskanje boga kot življenjski cilj: bogoiskateljstvo ga je zaposlovalo vse življenje // filoz. religiozno-filozofska smer med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja ♪
- bogoklétstvo -a s (ẹ̑) preklinjanje, sramotenje boga ♪
- bogomílstvo -a s (ȋ) srednjeveška verska sekta na Balkanu, zlasti v Bosni: iz bogomilstva je prešel v muslimanstvo ♪
4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901 4.926