Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (4.801-4.825)


  1.      blískov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na blisk: ob bliskovi svetlobi je prebral napis // bliskovit: vlak je z bliskovo hitrostjo zdrvel mimo; prisl.: po bliskovo je odvihral; po bliskovo se je raznesla novica o nesreči ♪
  2.      blískoven  -vna -o prid. (ȋ) star. bliskovit: spustiti se v bliskoven dir / bliskovna sprememba ◊ elektr. elektronska bliskovna žarnica plinska žarnica, ki da močno trenutno svetlobo; fot. bliskovna luč priprava za močno trenutno osvetlitev pri fotografiranju ♪
  3.      bliskovít  -a -o prid., bliskovítejši (ȋ) ekspr. zelo hiter: bliskovit umik; dogodki se vrste z bliskovito naglico / bliskovit domislek ♦ voj. bliskovita vojna vojna, v kateri hoče napadalec z veliko hitrostjo in močjo napada doseči zmago bliskovíto prisl.: bliskovito je skočil pokonci ♪
  4.      bliskovítost  -i ž (ȋ) ekspr. izredna hitrost: bliskovitost napada, udarca ♪
  5.      blískovnik  -a m (ȋ) gled. priprava za posnemanje bliska v gledališču ♪
  6.      blístavec  -vca m (í) zool. v bistrih vodah živeča majhna riba s temno vijoličasto črto vzdolž bokov, Leuciscus agassizi: blistavec je bil priljubljena vaba za lov postrvi ♪
  7.      bliščáva  -e ž (ȃ) star. bleščava: sončna bliščava / bliščava snega ♪
  8.      blítva  -e ž (ȋ) pesi podobna vrtna rastlina z užitnimi svetlimi listi: dober pridelek blitve // jed iz te rastline: kuhana blitva; blitva v solati ♪
  9.      bližáva  -e ž (ȃ) knjiž., redko bližina: nekaj dreves je stalo v bližavi ♪
  10.      bljuválen  -lna -o prid. (ȃ) ki povzroča bljuvanje: bljuvalni pripomoček, sredstvo ♪
  11.      bljuválo  -a s (á) sredstvo, ki povzroča bljuvanje: zdravnik mu je zapisal bljuvalo; močno bljuvalo ♪
  12.      bljúvanec  -nca m (ú) nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč ♪
  13.      bljúvanje  in bljuvánje -a s (ú; ȃ) glagolnik od bljuvati: na bljuvanje ga sili; bolezen se začne z bljuvanjem ♪
  14.      bljúvati  -am in bljújem tudi bljuváti bljúvam in bljújem nedov., bljúval tudi bljuvál (ú; á ú) 1. izmetavati iz želodca; bruhati: pijanec bljuva 2. redko s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bljuva lavo; pren., ekspr. strojnice bljuvajo proti letalom ♪
  15.      bljúvek  -vka m (ȗ) redko izbljuvek, izmeček: pred gostilno je polno bljuvkov ♪
  16.      bljúven  -vna -o prid. (ū ȗ) redko bljuvalen: bljuvna sol ♪
  17.      blodníštvo  -a s (ȋ) star. razuzdano življenje, razvrat: ugonabljajo se v blodništvu // vlačugarstvo, prostitucija: preprečevanje blodništva in spolnih bolezni ♪
  18.      blodnjàv  -áva -o prid. (ȁ á) psiht. ki ima blodnje: blodnjav duševni bolnik / biti pod vplivom blodnjavih misli ♪
  19.      blodnjáva  -e ž (ȃ) knjiž., redko zmota, zabloda: blodnjave življenja ♪
  20.      blodnjávost  -i ž (á) psiht. bolezensko duševno stanje z blodnjami ♪
  21.      blókflávta  -e ž (ọ̑-ȃ) muz. flavta s kljunastim ustnikom, ki se med uporabo drži naravnost predse; kljunasta flavta: igrati (na) blokflavto ♪
  22.      blókoven  tudi blokóven -vna -o prid. (ọ̑; ọ̄) nanašajoč se na blok: blokovna gradnja, zazidava / blokovno osebje v taborišču / v trgovini med vzhodom in zahodom so se čutili blokovni vplivi blokovski / naši blokovni organi se trudijo za dobre sosedske odnose ♦ žel. blokovni razmak odsek proge med dvema blokoma, blokovnicama ♪
  23.      blokóvnica  -e ž (ọ̑) žel. manjša stavba z napravo za premikanje, uravnavanje signalov, ki odpirajo ali zapirajo vlaku pot ♪
  24.      blokóvnik  -a m (ọ̑) žel. uslužbenec pri bloku na železnici: progovni blokovnik ♪
  25.      blókovski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na blok 3: blokovska politika / blokovska razdelitev sveta blókovsko prisl.: blokovsko neangažirane dežele ♪

   4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851 4.876 4.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA