Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (4.726-4.750)



  1.      bivák  tudi bívak -a m (á; ) alp. zasilno zavetišče na prostem: postaviti, pripraviti bivak; snežni, stalni bivak; bivak v steni // bivakiranje: bivak v skalah je naporen; neskl. pril.: bivak vreča spalna vreča za bivakiranje
  2.      bivakíranje  -a s () glagolnik od bivakirati: pripraviti se na bivakiranje
  3.      bivakírati  -am nedov. in dov. () alp. zasilno prenočevati na prostem: morali so bivakirati v steni
  4.      biválen  -lna -o prid. () namenjen za bivanje, prebivanje: bivalni prostor; bivalna kuhinja / bivalni standard
  5.      bivalíšče  -a s (í) kraj bivanja, prebivanja: v prijavi navedite rojstne podatke in bivališče; biti brez stalnega bivališča; začasno bivališče ♦ jur. obtoženec je neznanega bivališča // knjiž. dom, stanovanje: zelo si je želel mirnega bivališča; lepo opremljeno bivališče / žival je zapustila svoje bivališče pod skalo
  6.      bivalíški  -a -o () pridevnik od bivališče: bivališki kraj
  7.      biválnica  -e ž () knjiž. prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo; dnevna soba: imajo samo eno sobo, ki je obenem spalnica in bivalnica; tam so grajske ženske imele svojo bivalnico ♦ žel. prenočišče za železničarje na zadnji postaji proge
  8.      bívanje  -a s (í) glagolnik od bivati: a) podaljšati svoje bivanje v mestu; uvajati organizirano celodnevno bivanje otrok v šoli; dolgoletno bivanje v tujini; kraj bivanja neznan b) minljivost človeškega bivanja; pojem bivanja; ekspr. to ni življenje, ampak samo bivanje c) njegovo bivanje sveta
  9.      bívanjski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na bivanje b, c: odprti bivanjski odnosi med ljudmi z različnimi svetovnimi nazori; filozofija bivanjskega strahu / glavni junak se neprenehoma cepi na posamezne bivanjske možnosti
  10.      bívati  -am nedov. (í) 1. raba peša prebivati, stanovati, živeti: moj prijatelj je bival v isti hiši; bivati na deželi 2. eksistirati, biti, obstajati: prepričan sem, da ta sreča v resnici biva; Ob predmetih bivam, kakor ob bregovih nočnih rek (E. Kocbek) 3. preh., publ. živeti spojen v eno z določenim pojavom objektivne stvarnosti: bivati svet, umetnost bivajóč -a -e: ljudje, bivajoči v mestu; sam.: svet bivajočega
  11.      bívol  -a m () divje ali udomačeno govedo z velikimi rogovi: v voz vprežena bivola; čreda bivolov; močen je ko bivol ♦ zool. indijski bivol veliko pepelnato sivo govedo, ki živi v močvirnatih predelih, Bubalus bubalus
  12.      bívolar  -ja m () pastir bivolov
  13.      bívolica  -e ž () samica bivola: molsti bivolico
  14.      bívolji  -a -e prid. () nanašajoč se na bivole: bivolje meso, mleko / ekspr. orjak z bivoljim vratom
  15.      bivolovína  -e ž (í) bivolje meso: trda bivolovina // bivolja koža
  16.      bívolski  -a -o prid. () nanašajoč se na bivole: bivolska vprega / ekspr. njegov bivolski tilnik
  17.      bívši  -a -e prid. () ki je bil v preteklosti, nekdanji: bivši predsednik vlade; bivši trgovec; bivša francoska kolonija
  18.      bizantínstvo  -a s () 1. slabš. klečeplazno, hinavsko prilizovanje oblastnikom: boriti se proti bizantinstvu 2. značilnosti bizantinske kulture in umetnosti: pozna antika prehaja v bizantinstvo
  19.      Blagájev  -a -o prid. () bot., v zvezi Blagajev volčin zimzelena grmičasta rastlina s poleglimi vejami in rumenkasto belimi dišečimi cveti, Daphne blagayana: med skalami je zacvetel Blagajev volčin
  20.      blagájevka  -e ž () bot. Blagajev volčin
  21.      blagájništvo  -a s () redko blagajniški posli: opravljanje blagajništva
  22.      blagonráven  -vna -o prid. (á ā) zastar. ki je blage, poštene nravi: krepostna in blagonravna dama
  23.      blagonrávje  -a s () zastar. blaga, poštena nrav: po blagonravju ga je malokdo dosegal
  24.      blagonrávnost  -i ž (á) zastar. lastnost blagega, poštenega človeka: bil je znan po blagonravnosti
  25.      blagoslávljati  -am nedov. (á) 1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: blagoslavljati z dvignjeno desnico / oče je v duhu blagoslavljal sina in nevesto 2. vznes. imeti kaj za osrečujoče, slaviti: blagoslavljala je ure, ki jih je preživela v gorah / vsa vas je blagoslavljala njegov spomin blagoslavljáje star.: blagoslavljaje množico, je odhajal blagoslavljajóč -a -e: njegove blagoslavljajoče roke

   4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA