Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v (4.701-4.725)
- bílingvístičen -čna -o prid. (ȋ-í) ki zna in redno uporablja dva jezika; dvojezičen: bilingvističen pisatelj / bilingvistična šola ♪
- bílingvízem -zma m (ȋ-ȋ) znanje in redna raba dveh jezikov; dvojezičnost: bilingvizem obmejnih prebivalcev ♪
- biríštvo -a s (ȋ) 1. biriška služba: birištvo mu je prinašalo skromne dohodke 2. ekspr. nasilje, ovaduštvo: birištvo je bilo v najlepšem cvetu ♪
- birokrátstvo -a s (ȃ) redko birokracija, birokratizem: odprava birokratstva iz uradov; prepad med ljudstvom in birokratstvom ♪
- biserovína -e ž (í) notranja plast lupine nekaterih školjk: gumbi iz biserovine; omara z vložki iz biserovine ♪
- biserovínast -a -o prid. (í) ki je iz biserovine: biserovinasti gumbi; nožiček z biserovinastim ročajem // ki se lesketa kot biserovina: biserovinasti kamni ♪
- biskvít -a m (ȋ) luknjičavo, rahlo pecivo iz jajc, moke in sladkorja: na mizi je bilo še nekaj biskvita in sadja ♪
- biskvíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na biskvit: biskvitna torta / pripraviti biskvitno testo ♪
- bísmarckovski -a -o [-ark-] prid. (ȋ) tak kot pri Bismarcku: ta politik ima bismarckovski nastop ♪
- bísmutov in bízmutov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bismut: bismutove spojine / bismutove rude ♪
- bísovnica -e ž (ȋ) zool. žleza nekaterih školjk, ki izloča bisus ♪
- bistrítev -tve ž (ȋ) glagolnik od bistriti: vprašanje za bistritev uma ♪
- bistroglàv in bistrogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki je bistre glave: ta človek je premeten in bistroglav ♪
- bistroglávec -vca m (ȃ) ekspr. človek bistre glave: to ti je bistroglavec ♪
- bistroglávost -i ž (ā) lastnost bistroglavega človeka: njegova bistroglavost ga je presenetila ♪
- bistrovíd -a -o prid. (ȋ ȋ) knjiž., redko bistroumen, bistroviden: dovolj je bistrovid, da bo spoznal prevaro ♪
- bistrovídec -dca m (ȋ) kdor bistro vidi, presoja: bistrovidec je in dobro pozna svet / poznaš bistrovidca, ki bi natančno vedel, kaj pride? ♪
- bistrovíden -dna -o prid. (í ȋ) redko ki bistro, dobro vidi: bistroviden ogleduh / preudaren in bistroviden mož ♪
- bistrovídnost -i ž (í) redko lastnost bistrovidnega človeka: bistrovidnost mladega fanta / bistrovidnost politikov ♪
- bístven -a -o prid., bístvenejši (ȋ) nanašajoč se na bistvo: bistveni elementi njegove umetnosti; dotakniti se bistvenega problema šolstva; bistveni znaki bolezni; to je bistvena poteza njegovega značaja / med njima je bistvena razlika; publ. zagrešil je bistveno napako veliko, hudo; bistvenejših posledic ni bilo večjih, pomembnejših bístveno prisl.: položaj se ni bistveno izboljšal; razmere so se bistveno spremenile; sam.: na konferenci niso sklenili nič bistvenega ♪
- bístvenost -i ž (ȋ) knjiž. kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše; bistvo: iskanje nacionalne bistvenosti; razpravljati o bistvenosti lastninske pravice; smisel za bistvenost / gre mu samo za bistvenosti za bistvene, glavne stvari ♦ filoz. bistvenost po Heglu kar opredeljuje, določa bistvo ♪
- bístvo -a s (ȋ) kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše: pusti podrobnosti in povej bistvo; poseči v bistvo stvari; prodreti v bistvo problema / v čem je bistvo poezije; po svojem najglobljem bistvu je pedagoško delo prizadevanje za človeka ♦ filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je // knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: vse njegovo bistvo se je uprlo krivici; bolj in bolj se je oddaljeval od svojega bistva; to ni v našem bistvu ● publ. to pomeni v bistvu isto pravzaprav, dejansko ♪
- bistvogléden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) filoz. ki opazuje bistvo pojavov: bistvogledna metoda ♪
- bitev gl. bitva ♪
- bítva -e tudi bítev -tve ž (ȋ) star. bitka: bitva se vname; krvava bitva ♪
4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801