Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
v (4.576-4.600)
- bêbčevski tudi bébčevski -a -o prid. (é; ẹ̄) nanašajoč se na bebce: ni razumela njegovega bebčevskega momljanja / ne bom prenašal tvojega bebčevskega obnašanja ♪
- bebljàv -áva -o [bǝb in beb] prid. (ȁ á) ki (rad) beblja: bebljav otrok ♪
- bebljávec -vca [bǝb in beb] m (ȃ) kdor beblja ♪
- bečvà -è tudi bèčva -e [bǝč] ž (ȁ ȅ; ǝ̏) 1. arhit. polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo; banja: veža, obokana z bečvo 2. star. sod ♪
- bèčvast -a -o [bǝč] prid. (ǝ̏) arhit. banjast: bečvasti obok ♪
- bedákovič -a m (á) nav. iron. bedak ♪
- bedáštvo -a s (ȃ) ekspr. lastnost bedastega človeka: njegovo bedaštvo je vedno bolj očitno ♪
- bedljív -a -o [bǝd] prid. (ȋ í) redko ki ima rahlo spanje: bedljiv bolnik / bedljivo spanje ♪
- beemvé -ja m (ẹ̑) pog. avtomobil ali motorno kolo nemške tovarne BMW: peljati se z beemvejem ♪
- bégav -a -o in begàv -áva -o prid. (ẹ́; ȁ á) knjiž. nemiren, begajoč: begave oči ♪
- bégavček -čka m (ẹ̄) begavec: ukvarjati se s problematiko begavčkov ♪
- bégavec -vca m (ẹ̄) otrok, mladostnik, ki večkrat pobegne od doma ali iz vzgojnega zavoda: ta gojenec je izrazit begavec; begavca so kmalu vrnili staršem ♪
- bégovica -e ž (ẹ̑) v fevdalni Turčiji begova žena: beg in begovica ♪
- bégovski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bege: begovska zemlja / begovsko življenje ♪
- begúnstvo -a s (ȗ) begunsko življenje: skusiti bridkost begunstva / živeti v begunstvu v emigraciji / vojaško begunstvo dezerterstvo ♪
- behavioríst -a [bihevjo-] m (ȋ) pristaš behaviorizma: pojmovanje behavioristov ♪
- behaviorízem -zma [bihevjo-] m (ȋ) psih. ameriška psihološka smer, ki proučuje človeka iz njegovega obnašanja in ravnanja: pristaš behaviorizma ♪
- béjevec -vca m (ẹ̄) žarg. učenec iz b oddelka, razreda ♪
- beketàv -áva -o prid. (ȁ á) ki beketa: beketave ovce ♪
- békov -a -o (ẹ́) pridevnik od beka: bekova šiba ♪
- békovje -a s (ẹ́) bekovo šibje: naročaj bekovja / bekovje okoli jezera bekova drevesa, beke ♪
- belívec -vca m (ȋ) kdor beli: belivec platna ♪
- belívski -a -o (ȋ) pridevnik od belivec: belivsko orodje ♪
- beljákov -a -o (á) pridevnik od beljak: beljakov sneg ♪
- beljakovína -e ž (í) biol., kem. organska spojina, ki jo sestavljajo velike komplicirane molekule, zgrajene iz aminokislin: beljakovine so bistvena sestavina živalskih in rastlinskih celic; mlečna, rastlinska, živalska beljakovina; razkroj beljakovin ♪
4.451 4.476 4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676