Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (4.176-4.200)



  1.      avantgárda  -e ž () 1. idejni nosilci kakega gibanja: politična, organizacijska avantgarda; avantgarda ljudskih množic, delavskega razreda // predstavniki novih smeri, zlasti v umetnosti: glasbena, gledališka avantgarda 2. redko prednja straža, predstraža: konjenica je bila poslana naprej kot avantgarda
  2.      avantgárden  -dna -o prid. () nanašajoč se na avantgardo: zavzeti avantgarden položaj; avantgardne sile; avantgardna vloga delavstva / prištevajo ga med avantgardne dramatike; avantgardna glasba; avantgardna smer v literaturi
  3.      avantgardíst  -a m () kdor si prizadeva za uveljavitev nove smeri, zlasti v umetnosti: v začetku svojega gledališkega udejstvovanja je bil avantgardist; filmski, glasbeni avantgardist
  4.      avantgardístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na avantgardiste ali avantgardizem: avantgardistični slikarji / avantgardistični film, teater; njegove avantgardistične težnje
  5.      avantgardízem  -zma m () avantgardna smer, zlasti v literaturi, umetnosti: glasbeni avantgardizem; težnje avantgardizma ali modernizma / vprašanje mladinskega avantgardizma v organizaciji
  6.      avantgárdnost  -i ž () lastnost, značilnost avantgardnega: avantgardnost moderne umetnosti / miroljubna avantgardnost
  7.      avantúra  -e ž () nenavaden, vznemirljiv doživljaj, pustolovščina: doživeti, iskati avanture; pripovedoval je o svojih avanturah; čudovita avantura / spuščati se v erotične avanture // nav. slabš. nevaren poskus, tvegano dejanje: izkušenj pri delu nimajo, zato naj se nikar ne spuščajo v avanture; politična avantura imperialistov
  8.      avanturíst  -a m () kdor išče, ljubi avanture, pustolovec: bil je nemirnež in avanturist; mladostni avanturist // nav. slabš. kdor se loti nevarnih poskusov, tveganih dejanj: okupatorje je imel za avanturiste, ki bodo propadli; politični avanturist
  9.      avanturístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na avanturiste ali avanturizem, pustolovski: avanturistični nagibi; bil je avanturistična narava / avanturistični roman / načrti so bili nerealni in avanturistični; avanturistična politika
  10.      avanturístka  -e ž () ženska oblika od avanturist, pustolovka
  11.      avanturízem  -zma m () nagnjenje k avanturam, pustolovstvo: to je storil iz avanturizma; mladostni avanturizem; težnja mladine po avanturizmu / nav. slabš. obsojati politični avanturizem
  12.      avanzíranje  -a s () glagolnik od avanzirati: avanziranje v službi
  13.      avanzírati  -am dov. in nedov. () zastar. preiti, biti povišan z nižjega službenega mesta na višje; napredovati: ali je že avanziral; avanzirati v praporščaka; avanziral je za prvega delavca
  14.      avanzmá  -ja m () zastar. prehod, povišanje z nižjega službenega mesta na višje; napredovanje: končno je dočakal avanzma
  15.      avárski  -a -o prid. () nanašajoč se na Avare: avarski napadi
  16.      ávba  -e ž () etn. žensko pokrivalo gorenjske ljudske noše z okroglim oglavjem in bogato vezenino nad čelom: na glavi je imela visoko avbo; ženske v avbah in pečah // glavi se prilegajoče žensko pokrivalo: v slaščičarni je streglo dekle z belo avbo
  17.      ávbe  medm. () zastar. joj, ojej: avbe, kod hodi sirota
  18.      ávbica  -e ž () glavi se prilegajoče otroško ali žensko pokrivalo: na glavi je imela avbico; bela avbica; pletena otroška avbica; strežajka v avbici in predpasniku
  19.      avbriécija  -e ž (ẹ́) vrtn. pritlikava, blazinasta trajnica z raznobarvnimi cveti, Aubrietia: v alpinetumu so rastle tudi avbriecije
  20.      avdícija  -e ž (í) preizkusni nastop igralca, pevca, glasbenika pred komisijo: kandidat je dobro opravil avdicijo; pevce so izbrali na posebni avdiciji; avdicija radijskih napovedovalcev
  21.      avdiénca  -e ž (ẹ̑) zlasti v zahodnih deželah uradni sprejem pri visokem dostojanstveniku: prositi za avdienco; biti v avdienci pri papežu; privatna, svečana avdienca / predsednik vlade ga je sprejel v avdienco, v avdienci
  22.      avdiénčen  -čna -o (ẹ̑) pridevnik od avdienca: avdienčna dvorana
  23.      avdio...  ali ávdio... prvi del zloženk () 1. teh. nanašajoč se na slušni del televizijskega, filmskega prikazovanja, zvočen: avdioprogram / avdioposnetek in avdio posnetek 2. nanašajoč se na sluh: avdiometer
  24.      avdiométer  -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje slušnih zmogljivosti ušesa: ugotoviti stopnjo naglušnosti z avdiometrom
  25.      ávdion  -a m () elektr. radijski sprejemnik z eno elektronko

   4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA