Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

v (3.676-3.700)


  1.      vzljubíti  in vzljúbiti -im dov. (ȋ ū) začeti ljubiti: vzljubiti dekle; prvič vzljubiti / vzljubiti učence; otroci so se kmalu vzljubili / vzljubiti delo vzljubíti se in vzljúbiti se redko, s smiselnim osebkom v dajalniku, z nedoločnikom zahoteti se: vzljubilo se mu je klepetati / vzljubilo se mu je vina vzljúbljen -a -o: vzljubljeno delo ♪
  2.      vzljúbljati  -am nedov. (ú) redko začenjati ljubiti: vse bolj vzljubljati koga / vsi po vrsti so ga vzljubljali ♪
  3.      vzmàh  vzmáha m (ȁ á) star. 1. mah, zamah navzgor: vzmah z roko, veslom / ptica se je dvignila z enakomernimi vzmahi 2. razmah, polet: um, željen vzmaha / čustven vzmah pripovedi ♪
  4.      vzmáhniti  -em, in vzmahníti in vzmáhniti -em dov. (á ȃ; ȋ á ȃ) star. mahniti, zamahniti navzgor: vzmahniti z rokami / vzmahniti s perutmi, z repom ♪
  5.      vzmèt  vzméta m (ȅ ẹ́) zastar. vzmet ž: vzmet je ublažil sunek / navit, zlomljen vzmet ♪
  6.      vzmét  -í ž (ẹ̑) 1. prožen predmet, navadno kovinski, ki se uporablja za a) blaženje, prestrezanje sunkov: vzmet se pod težo poda; mehka, trda vzmet; vzmeti žimnice / voz na vzmeteh zapravljivček b) premikanje česa: vzmet se sproži; naviti, raztegniti vzmet; vzmeti v uri; skočiti kakor na vzmeti hitro, sunkovito / avtomobilček na vzmet; nož na vzmet 2. ekspr. gibalo, gonilo: glavna vzmet je gospodarstvo; čustvene vzmeti koga; vzmeti razvoja ◊ fiz. spiralna, vijačna vzmet; teh. listna vzmet v obliki ploščate palice; povratna vzmet ki vrača strojni del v prvotno lego; tehtnica na vzmet vzmetna tehtnica ♪
  7.      vzméten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vzmet ž: vzmetni mehanizem; vzmetna priprava / vzmetni pogon; vzmetna tehtnica; vzmetna žimnica vzmetnica ♦ fot. vzmetno sprožilo; obrt. vzmetni vložek izdelek iz med seboj prepletenih vzmeti, obdan z mehkim materialom, ki se vloži v ogrodje ležišča; vzmetno jedro sistem med seboj prepletenih vzmeti za vzmetnice; teh. vzmetno jeklo jeklo za vzmeti; vzmetno kladivo strojno kladivo z vzmetnim pogonom ♪
  8.      vzmetênje  in vzmétenje -a s (é; ẹ̑) glagolnik od vzmetiti: končati vzmetenje; vzmetenje avtomobilov, koles // celota naprav med kolesi in zgornjim delom vozila, s katerimi je vozilo vzmeteno: poškodovati vzmetenje; mehko, trdo vzmetenje; vzmetenje koles, na kolesih; vozilo brez vzmetenja ◊ teh. hidravlično, pnevmatično vzmetenje; vzmetenje z listnimi vzmetmi ♪
  9.      vzmetíti  -ím in vzmétiti -im nedov. in dov. (ȋ í; ẹ́ ẹ̑) opremljati z vzmetjo, vzmetmi: vzmetiti vozilo vzmetèn -êna -o in vzméten -a -o: mehko, trdo vzmeten; vzmeten z dvema vzmetema ♪
  10.      vzmétnica  -e ž (ẹ̑) blazina z vdelanimi vzmetmi: položiti žimnice na vzmetnico; ležati na vzmetnici / pog. vzmetnica jogi brez trdnega okvira / posteljna vzmetnica ◊ adm. vzmet, ki veže voz pisalnega stroja z ogrodjem ♪
  11.      vzmík  -a m (ȋ) šport. premik telesa iz visečega položaja navzgor v položaj, v katerem je telo oprto na roke z nogami naprej: telovadec dobro obvladuje vzmik; vzmik na drogu, krogih / vzmik v stojo ♪
  12.      vzmíkati  -am stil. vzmíčem dov. (ȋ) knjiž. zamikati, vzbuditi zanimanje: knjiga ga je vzmikala / brezoseb. vzmikalo ga je, da bi to naredil ♪
  13.      vzmnožíti  -ím dov., vzmnóžil (ȋ í) zastar. okrepiti, povečati: uspeh mu je vzmnožil samozavest ♪
  14.      vzmôči  vzmórem dov., vzmógel vzmôgla (ó ọ́) zastar. zmoči: vsega dela ne vzmore / samo to jih vzmore pripraviti do popuščanja / elipt. ne nalagajte si več, kot vzmorete vzmôči se opomoči si, okrepiti se: vojska se je vzmogla z novimi enotami ♪
  15.      vznák  prisl. (ȃ) izraža gibanje ali usmerjenost od hrbtne strani proti tlem: leči, pasti, zvrniti se vznak; s pestjo podreti koga vznak / prekopicniti se vznak v sneg // na hrbtu: ležati na strani ali vznak ♪
  16.      vznášati  -am nedov. (ȃ) 1. star. nositi navzgor, dvigati: veter vznaša listje / ustvarjalnost mu vznaša duha, misli 2. knjiž. spravljati v višje, od stvarnega sveta odmaknjeno duševno, duhovno stanje: hrepenenje, poezija ga vznaša / heroizem vznaša prvi del skladbe vznašajóč -a -e: vznašajoče besede ♪
  17.      vznejevóljiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) spraviti v nejevoljo: očitek ga vznejevolji vznejevóljiti se postati nejevoljen: vznejevoljiti se zaradi slabe postrežbe / vznejevoljiti se nad kom / obraz se mu vznejevolji / tako se ne dela, se je vznejevoljil vznejevóljen -a -o: vrniti se vznejevoljen; prisl.: vznejevoljeno odgovoriti ♪
  18.      vznemíriti  -im dov. (ȋ ȋ) 1. narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje notranje napetosti zaradi motenja, pričakovanja česa, navadno slabega, nezaželenega: otrokova bledica je starše vznemirila; hrup je vznemiril tudi živali; ni ga hotel vznemiriti / vznemiriti koga z očitki, s pismom // narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje notranje neubranosti, neurejenosti: film gledalca vznemiri; njegovi pogledi so jo vznemirili; čustveno, moralno vznemiriti / vznemiriti komu vest, ekspr. srce // narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje, ko hoče, želi a) ukvarjati se s čim, spoznati kaj: neznani pojav je znanstvenike vznemiril / knjiga je vznemirila kritike b) uresničiti kake želje, doseči kak cilj: lepotica je vznemirila marsikaterega moškega; spolno vznemiriti / ekspr. vznemiriti komu kri 2. s svojo dejavnostjo narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje notranje napetosti, negotovosti: razbojniki so vznemirili vse mesto / prelet sovražnega letala jih je vznemiril 3. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj ne miruje: veslo je vznemirilo vodo / strel vznemiri tišino prekine / nova visoka stavba je vznemirila staro mestno panoramo moteče razgibala vznemíriti se priti v stanje notranje napetosti zaradi motenja, pričakovanja česa, navadno slabega, nezaželenega: ob strelu so se živali vznemirile; če samo pomisli na to, se vznemiri / kaj bo iz tega, se vznemiri sosed / glas se mu je vznemiril // priti v stanje notranje neubranosti, neurejenosti: ob gledanju filma se je zelo vznemiril; spolno se vznemiriti vznemírjen -a -o: vznemirjen človek, pogled; prisl.: vznemirjeno govoriti ♪
  19.      vznemírjanje  -a s (í) glagolnik od vznemirjati: vznemirjanje prebivalstva; ni vzroka za vznemirjanje / živeti brez vznemirjanj ♪
  20.      vznemírjati  -am nedov. (í) 1. delati, povzročati, da pride kdo v stanje notranje napetosti zaradi motenja, pričakovanja česa, navadno slabega, nezaželenega: hrup je vznemirjal ljudi in živali; ni ga hotel vznemirjati / vznemirjati koga z očitki, željami // delati, povzročati, da pride kdo v stanje notranje neubranosti, neurejenosti: taki filmi ga vznemirjajo; čustveno, moralno vznemirjati koga / dvomi mu vznemirjajo dušo; vznemirjati komu vest / vznemirja ga misel na neuspeh, zmago // delati, povzročati, da pride kdo v stanje, ko hoče, želi a) ukvarjati se s čim, spoznati kaj: to vprašanje že dolgo vznemirja znanstvenike / novo umetniško delo še zmeraj vznemirja kritike b) uresničiti kake želje, doseči kak cilj: fanta so začele vznemirjati ženske; spolno vznemirjati / gledališče je znamenitega igralca vznemirjalo že od mladosti 2. s svojo dejavnostjo delati, povzročati, da pride kdo v stanje notranje napetosti, negotovosti: razbojniki vznemirjajo mesto / med premikom so jih vznemirjala sovražnikova letala / ekspr. upor vznemirja deželo 3. ekspr. delati, povzročati, da kaj ne miruje: veter vznemirja veje / streli vznemirjajo tišino prekinjajo vznemírjati se prihajati v stanje notranje napetosti zaradi motenja, pričakovanja česa, navadno slabega, nezaželenega: za vsako malenkost se vznemirja / kaj bo iz tega, se vznemirjajo ljudje // prihajati v stanje notranje neubranosti, neurejenosti: ob branju detektivskih zgodb se zelo vznemirja; čustveno se vznemirjati vznemirjajóč -a -e: vznemirjajoč glas, nastop; vznemirjajoča misel; prisl.: vznemirjajoče se vesti; vznemirjajoče dolgo čakanje vznemírjan -a -o: vznemirjane živali ♪
  21.      vznemírjenje  -a s (ȋ) stanje vznemirjenega: preprečiti vznemirjenje ljudi; jecljati, tresti se od vznemirjenja / čutno vznemirjenje; ustvarjalno vznemirjenje / brez vznemirjenja vstati in oditi ♪
  22.      vznemírjenost  -i ž (ȋ) stanje vznemirjenega človeka: obide, prevzame ga vznemirjenost; čutiti, prikriti vznemirjenost / publ. diplomat je izrazil vznemirjenost zaradi incidenta / čustvena, idejna vznemirjenost ♪
  23.      vznemirjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor vznemirja: vznemirjevalec družbe / vznemirjevalec duha ♪
  24.      vznemirjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vznemirjanje: vznemirjevalna akcija / vznemirjevalna vloga pesmi ♪
  25.      vznemirjeváti  -újem nedov. (á ȗ) vznemirjati: marsikaj ga vznemirjuje vznemirjujóč -a -e: vznemirjujoča novica; prihodnost je vznemirjujoča; prisl.: vznemirjujoče pisati ♪

   3.551 3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA